3.9.2023

S pričetkom novega šolskega leta so tudi na Češkem oživeli še zadnji nogometni travniki v najnižjih ligah, kjer glavni akterji s svojimi vragolijami jemljejo dih vsem navzočim.

Preden prispevek namenim prvemu obisku aktualne sezone še krajša obnova ustroja tekmovanja in manjša zanimivost. Najnižje lige na Češkem segajo na nivo regijskih okrožij. So okrožja, kjer je klubov ravno toliko, da organizirajo tekmovanje, in so okrožja, kjer je klubov dovolj, da organizirajo sistem z dvema ali tremi ligami. Tretja okrožna liga velja za najnižjo ligo na Češkem (na državni ravni gre za deseto ligo po rangu). Preteklo sezono je tekmovanje v teh najnižjih ligah pričelo 545 klubov. V letošnji sezoni število znaša 575 klubov. Pozitivna razlika 30-ih klubov še ne pomeni enakega števila na novo nastalih klubov. So okrožja, ki so predtem imela najnižjo svojo drugo ligo, prijava novega kluba (ali večih) pa je zadostovala, da so (znova) uvedli tretjo ligo.

Vsekakor pa se je tokrat našlo kar nekaj klubov, ki so se na novo prijavili v ligaška tekmovanja. Natančneje, večinoma gre za klube, ki so po določenem času obnovili svojo nogometno dejavnost. In teh je pred to sezono več, kot v preteklosti. Za končno oceno bo seveda potrebno počakati do konca maja in videti koliko klubov bo dejansko končalo sezono. A glede na lansko in uvodu v novo sezono, gre zaznati pozitiven trend manjšanja upada (oz. celo stagnacije) števila klubov. V preteklosti je bilo običajno, da je med oz. po koncu vsake sezone usahnilo med 10 in 20 klubov (vštevši tudi klube v višjih ligah).

Na severozahodu Češke leži Usteška regija (imenovana po regijski prestolnici Usti nad Labem). Regija je razdeljena na 7 okrožij.

Edino okrožje, kjer imajo svoje lokalno tretjeligaško tekmovanje, so Litomeřice. Zaradi številčnosti je najnižja liga razdeljena v dve skupini (A in B) s po 11 in 12 klubi. Za razliko od ostalih regij, je tu sistem točkovanja malenkost bolj »dodelan« - v primeru neodločenega rezultata po rednem delu sledi streljanje enajstmetrovk po katerih zmagovalec prejme dodatno točko (sistem kakršnega smo poznali v jugoslovanski ligi). Pravilo je sprejeto s strani regionalne nogometne zveze, zato velja za vsa tekmovanja znotraj regije, torej od 1. regionalne lige (5. državna liga) do vseh okrožnih lig.

TJ Podbradec

Nogometni klub v vasi je bil ustanovljen leta 1970. Tako, kot mnogi ostali klubi, se je tudi ta prvotno imenoval Sokol. Leto kasneje je bilo zgrajeno igrišče (prostor zanj se je našel ob gozdu pod vasjo), objekt z garderobami pa dodan leta 1978. Istega leta se je klub moral preimenovati iz Sokola v »Zmagoviti februar« (»Vitezni unor« v duhu takratne ideologije, ki je častila februarski nasilni prevzem oblasti v državi leta 1948). Takšno ime je nato klub nosil vse do demokratičnih sprememb v državi, ko si nadene ime, ki ga nosi do danes – TJ Podbradec.

Nogomet se je v Podbradcu igral neprekinjeno vse do leta 2011. Odhod predsednika in premajhno število igralcev sta bila razloga, da se klub za naslednjo sezono ni prijavil v tekmovanje. Vse je kazalo, da bo nogometni zemljevid postal siromašen za še en klub. A je stara ekipa kmalu zavihala rokave. Igralci in privrženci so poskrbeli za manjšo obnovo garderob in igrišča ter jeseni 2012 klub znova prijavili v tekmovanje. Takrat sledi tudi menjava klubskega grba.

Zanimivo, da je v vsej svoji zgodovini klub ves čas nastopal v najnižji ligi. Rezultatsko najlepša obdobja so tako vezana na vrh lestvice v najnižji ligi. Zadnjih nekaj sezon se zdi tudi ta dosežek bolj misija nemogoče, saj je za klub uspeh že, če sezone ne zaključi na zadnjem mestu.

Določeno obdobje naj bi pod okriljem kluba nastopalo tudi nekaj (naj)mlajših selekcij. A so tisti časi za sedanje ljudi v klubu že preveč oddaljeni, da bi znali postreči s kakšno podrobnejšo informacijo.

Sicer je nekaj malega o zgodovini in nekdanjih igralcih moč najti na »zamrli« spletni strani kluba. Aktualno klub tu in tam objavi kakšno novico na svoji Facebook strani.

Na prvo septembrsko nedeljo je v prvem krogu Podbradec gostil ekipo iz 25 km oddaljenih Kostomlatov. Za občutek dodajam lestvico po koncu zadnje sezone:

Domačini so edine točke osvojili za dve zmagi v spomladanskem delu in sezono zaključili trdno na zadnjem mestu. Zanimivo, da po lanski sezoni prav nobena od ekip ni izrazila interesa po napredovanju ligo višje (gostje so kot razlog navedli starost svoje ekipe). Tako se je skupina iz lanskih 10-ih povišala na letošnjih 12 klubov.

Pred pričetkom nove sezone je razmerje moči med moštvoma ostalo približno enako, zaradi česar so gostje pred tekmo veljali za jasne favorite.

Pogled na klubski objekt in garderobo domače ekipe v njem.

Pot od garderob do igrišča (in obratno) predstavlja za nogometaše pravi izziv. Prvih nekaj korakov čaka glavne akterje po lesenih pragovih (vonj na daleč izdaja, da so bili pragovi prvotno namenjeni kot podlaga železniškim tirom) nakar sledi strm spust po kovinskem stopnišču z ozkimi stopnicami. Najbolj plačani nogometni zvezdniki verjetno ne bi niti pomislili na spust (in vzpon) po čem podobnem. Še najmanj v mokrem.

Za razliko od sosednje Nemčije Turki na Češkem veljajo bolj za eksote. Zato je toliko bolj zanimivo, da za ekipo Podbradca nastopajo kar štirje Carigrajčani. Glavna »zasluga« za zanimivo zasedbo gre igralcu Tomašu Michaliku. Slovak, ki igra za Podbradec že nekaj sezon, je lastnik podjetja, ki oskrbuje prodajalne kebaba po delu Češke. Tako ima v svojem podjetju zaposlenih nekaj Turkov, ki jih je postopno zvabil v klub. Prvi se je klubu v začetku lanske sezone pridružil Hamdullah Bacaru (na spodnji sliki sedeč na rezervni klopi). Z 9-imi doseženimi zadetki v sezoni je bil najboljši klubski strelec. V zimskem premoru se je klubu pridružil njegov brat Muhammed. Kmalu po začetku spomladanskega dela sezone je bratoma sledil še Feyzullah Oruk (levo na spodnji sliki). Zadnja turška okrepitev (Devran Bala; na spodnji sliki ob Oruku) je premiero doživela prav na nedeljski tekmi. Turška druščina se tako vsakokrat skupaj pripelje na tekmo, večinoma iz slabo uro oddaljene Prage.

Zanimivo, da v čeških (naj)nižjih ligah ni nikakršne omejitve glede števila tujcev. Za registracijo igralca zadostuje potrdilo o bivališču na Češkem.

V prvem delu srečanja so domačini presenetljivo dobro parirali gostom. Ti so sicer imeli terensko premoč, a bili pri zaključku akcij bodisi nenatančni bodisi se je s posredovanji večkrat izkazal domači vratar Michael Vrba (v akciji na desni spodnji sliki mu je bil v pomoč domači kapetan Ladislav Šestak). Domača mreža je ostala nedotaknjena do 29. minute, ko so po nesporazumu med domačimi igralci in vratarjem gostje prišli v vodstvo.

Več kot očitno je prejeti zadetek domačega vratarja v nadaljevanju polčasa še dodatno motiviral. Svoj nivo je še dodatno dvignil (na spodnji sliki mu je uspelo ubraniti tudi solo prodor) in bil z naskokom prvo ime polčasa.

Med polčasom se dogajanje preusmeri nad igrišče:

Pogled na prodajni prostor (le-ta je v precej boljšem stanju kot preostali prostori v objektu) kjer je obiskovalcem ponujeno nekaj klasične ponudbe.

Polno zasedeno stojišče. Vseeno prvošolcem ne bi smelo predstavljati problem prešteti vseh gledalcev – če že ne v teh dneh, pa ob koncu šolskega leta.

Poškodovanega domačega vratarja je v drugem polčasu med vratnicama zamenjal njegov soigralec v polju Vaclav Podany. Prejeti zadetek takoj v prvi minuti nadaljevanja po nespretnem posredovanju je nakazal smer nadaljevanja poteka srečanja. Gostje so namreč pričeli rešetati domačo mrežo.