top of page

april 2024

Bilov

Moravskošlezijska regija na severovzhodu Češke je znana predvsem po močni industriji. Številni premogovniki, železarne ter ostali industrijski obrati so že v 19. stoletju postavili temelje današnje podobe regije. A če je težka industrija skoncentrirana predvsem na večja mesta z bližnjo okolico, obrobje regije ponuja tudi številne možnosti za preživljanje prostega časa v naravi.

Vas Bilov s svojimi 600 prebivalci nikakor ne daje slutiti, da se nedaleč proč nahajajo številni odprti kopi in metalurški obrati, ki jih je sicer s prostim očesom možno opaziti z obronkov vasi.

Kraj je verjetno dobil ime po njegovem prvem lastniku, medtem ko prva pisna omemba sega v leto 1329. Vse do začetka 17. stoletja je v Bilovu živelo večinsko češko govoreče prebivalstvo. Stoletje zatem se močno okrepi nemški vpliv.

V stavbi, kjer se danes nahaja vrtec, so v začetku 19.

Bilov v objemu oljne repice, ki letos mnogo preje kot običajno dobiva svojo značilno (močno) rumeno barvo.

stoletja odprli novo šolo. Leta 1900 je sledila izgradnja nemške šole. V vasi sta se tako nahajali dve šoli, za nameček kar v dveh sosednih stavbah.

Le redko je v vasi slišati avtomobilski hrup.

Bilov v (zgodnje)pomladnih barvah.

Otroško igrišče z vrtcem in cerkvijo sv. Lovrenca

Münchenski sporazum, ki sta ga s fašistično Italijo in nacistično Nemčijo leta 1938 podpisali Velika Britanija in Francija v upanju na končanje Hitlerjevih ozemeljskih teženj, je za Češko (oz. tedanjo Češkoslovaško) pomenil izgubo ogromnega dela ozemlja – t.i. Sudetov. Obmejni predeli današnje Češke z večinskim nemškim prebivalstvom so tako pripadli Nemčiji. Ponekod je pas segal tudi po nekaj deset km v notranjost države. Del Sudetov je bil tudi Bilov, kar je po priključitvi ozemlja Nemčiji imelo za posledico ukinitev češko govoreče šole. Poučevanje v češčini se znova vrne po koncu druge svetovne vojne. Šola nato svoje poslanstvo v kraju opravlja vse do leta 2018, ko je zaradi premajhnega števila otrok ukinjena.

Po koncu druge svetovne vojne sledi izgon takrat večinskega nemškega prebivalstva, ki ga v kraju nadomestijo s priseljevanjem Čehov, predvsem z vzhodnih predelov današnje Češke.

Kraj je pridobil status občine leta 1993. Podoba na grbu kraja izhaja iz vaškega pečata (leto 1706). Na njem je upodobljena črna vrba z zelenimi listi in za njo rdeč plug s čimer kraj izkazuje svojo zgodovinsko in regionalno predanost češkemu delu Šlezije. Simbol Šlezije je namreč črna orlica z rdečim oklepom, ki se nahaja tudi v češkem grbu.

Obnovljeni stavbi vrtca in cerkve.

Kljub nedavni obnovi je fasado cerkve napadla plesen.

Bilov leži na zgornji ravnini Nizkega Javornika. Najbližje mesto je 3 km oddaljeni Bilovec. Do središča okrožja (Novy Jičin) je dobrih 20 km, do regijske metropole Ostrave (sicer tretjega največjega češkega mesta) pa še kak kilometer več. Skozi kraj ne vodi nobena prometna cesta, ki bi motila idilično vaško življenje.

Po ozemlju občine poteka avtocesta D47 (ta je od Bilova oddaljena dober kilometer zračne linije). V kolikor ne bo bistvenih sprememb, bo v prihodnosti v bližini kraja vodila tudi hitra proga. Češka bo namreč prva vzhodnoevropska država, ki bo zgradila visokohitrostno železniško omrežje. Projekt je trenutno v fazi odkupljanja zemljišč s strani države in umeščanja v prostor.

Dom za ostarele na obrobju Bilova.

Vsi pomembni objekti za življenje vaščanov se nahajajo v centru vasi. Edina trgovina je odprta šest dni v tednu. Nekaj deset metrov od nje se nahajata vaški (občinski) urad ter obnovljen vrtec z urejenim otroškim igriščem. Podobo središča vasi dopolnjuje pred 12-imi leti obnovljena cerkev sv. Lovrenca. Za svoje plesne, kulturne, družabne in zabavne prireditve imajo krajani na voljo kulturni dom. Na obrobju Bilova se nahaja dom za ostarele, ki ponuja bivanje najstarejšim v osmih stanovanjskih enotah.

Replika mlina na veter.

Pogled z mlina proti vzhodu.

Na nekdaj številne vetrne mline v vasi danes spominja lesena replika. Nanj se je celo možno povzpeti po sicer strmi lestvi. Z mlina se odpre lep pogled proti vzhodu, vse do hribovja Beskydy na meji s Slovaško. Pogled nase usmeri tudi oddajnik telekomunikacijskega operaterja z razgledno ploščadjo na polju za vasjo. Nekaj korakov od mlina je edino avtobusno postajališče v vasi. Veze do bližnjih mest so zelo dobre – v šolskih dneh se tod ustavi 58 avtobusov. Tudi ob koncih tedna in praznikih ni težav uporabiti javni prevoz za pot v oz. iz Bilova.

Urejeno avtobusno postajališče.

Novejša restavracija je odprta vse dni v tednu.

Za dobro atmosfero ob hrani in pijači poskrbi tudi živa glasba.

Telekomunikacijski stolp z razgledno ploščadjo.

Kdor ima svojo gurmansko letvico postavljeno nekoliko višje lahko brez »strahu« obišče restavracijo ob igrišču. Kulinaričnim užitkom se je možno predati na terasi ali v prostorni notranjosti, kjer za dobro vzdušje z živo glasbo poskrbi domača »klapa«. Objekt je bil sicer odprt pred 10-imi leti. Poleg restavracije se v njem nahajata tudi dve bowling stezi ter prostori lokalnega nogometnega kluba.

Vsak obiskovalec stolpa je deležen prijaznega pozdrava gospe Jarmile.

Do razgledišča vodi 137 stopnic.

Pogled z razglednega stolpa proti jugozahodu.

Obisk Bilova vsekakor ne gre zaključiti brez vzpona na razgledno ploščad. Nahaja se na komaj zaznavni vzpetini imenovani Kanihora sredi polj posejanih z oljno repico zgolj nekaj minut hoda iz vasi. Potem, ko je bil prvotni razgledni stolp ob vasi porušen pred pol stoletja, je želje domačinov po postavitvi novega pred leti uresničil eden izmed zasebnih mobilnih operaterjev, ki je na svojem stolpu namestil razgledno

ploščad. Razgledišče je odprto od konca marca do oktobra. Pod njim je vstopna točka, kjer so obiskovalcem na voljo tudi spominki in okrepčila. Že 18 let (od odprtja razgledne točke) obiskovalcem ob vhodu izreka dobrodošlico gospa Jarmila. Ploščad je nameščena na polovici stolpa, do nje pa vodi 137 stopnic. V lepem

vremenu pogledi sežejo na okoliška hribovja in mesta pod njimi. Kdor se bo nanjo povzpel v upanju po novih ciljih, mu nadaljnjih idej zagotovo še lep čas ne bo zmanjkalo.  

bottom of page