top of page

O klubih

Marec, 2024

Tokratni prispevek je namenjen (splošni) predstavitvi klubov na češki najnižji ravni – s čim vse se soočajo klubi, kakšna je njihova podoba in infrastruktura, kdo vse so igralci, ki se odločajo za igranje nogometa na tem nivoju…

denarja ni »muzike« niti na travniku ob gozdu. Vsaj v smislu organiziranega igranja nogometa. Tudi za desetoligaški nogomet morajo namreč klubi napraskati vsaj nekaj evrov oz. (čeških) kron. Če se letni proračuni pri najbogatejših evropskih klubih gibajo v nekaj sto milijonih evrov, potem klubi v t.i. pragozdni ligi (kot tudi nazivajo na češkem najnižje lige) razpolagajo s približno milijonkrat nižjimi budgeti. A da ne bo pomote, bolj ali manj vse, kar se nabere v klubskih blagajnah, je namenjeno izključno »preživetju« klubov. O kakšnih plačah ali premijah igralcem tu seveda ni govora.

Tudi v najnižji ligi ne manjka atraktivnih potez. Na sliki prizor iz regije Vysočina s tekme FC Kralice nad Oslavou - SK Radkovice v sezoni 2021/22

Če je denar glavno gonilo ali eden glavnih dejavnikov (modernega) nogometa, bi iz tega sklepali, da kaj takšnega velja tudi za klube na nižji ravni. Pa je temu res tako? (Žal) je odgovor na vprašanje pritrdilen. Dan danes brez

Zaradi postavitve novih klubskih prostorov ter obnove igrišča je klub SK Nalžovske Hory dve sezoni svoje domače tekme igral v 16 km oddaljeneem Velkem Boru. Na svoje igrišče se je vrnil v sezoni 2022/23.

Amaterskim klubom tako vsaka krona pomeni ogromno (zagotovo pa več, kot nekaj deset

tisoč evrov v blagajni najbogatejših klubov). Z denarjem, ki ga prejmejo v veliki večini od

krajev, pokrivajo osnovne stroške v obliki opreme, klubske infrastrukture, sodnikov. Tu in

tam klubom uspe pridobiti tudi kakšen dodaten prihodek s strani sponzorjev. V teh primerih

                                                                    gre večinoma za podjetja, kjer je zaposlen kateri od igralcev.

Podobno kot Slovenija ima tudi Češka precejšnje število občin (češka beseda za občino je obec). Tako kot največje, tudi najmanjše občine (z nekaj sto prebivalci) volijo svojega župana. Razlika je v tem, da je funkcija vaškega župana prostovoljna. Posledično se ne gre čuditi, da tu in tam kandidatna lista pred volitvami na vasi ostane prazna. V takšnih primerih mora nastalo težavo rešiti državni vrh…

Ker velika večina klubov prihaja ravno iz najmanjših občin, je nemalokrat odvisno od županove volje (oz. njegovega odnosa do nogometa) kako zelo (če sploh) bo kraj pripravljen finančno pomagati lokalnemu nogometnemu klubu. Po drugi strani imajo tudi klubi na svoji strani močnega aduta v obliki prispevka k razpoznavnosti kraja ter v sami organizaciji tekem, ki imajo za sam kraj tudi velik družbeni pomen. Velika večina vasi na češkem podeželju deluje kot mirna idila, ki jo enkrat do dvakrat letno prekine kak gasilski (ali lovski) ples. Imeti svoj nogometni klub, ki preko celotne pomladi in jeseni vsak drugi

konec tedna poskrbi za organiziran dogodek, je v vaškem okolju zato lahko pravi mali privilegij. Ne le v športnem smislu.

Besedno zvezo nogometni fenomen velika večina ljubiteljev okroglega usnja povezuje s polnimi štadioni, vrtoglavimi zneski in številnimi znanimi imeni iz različnih družbenih sfer, ki so tako ali drugače povezana z najpomembnejšo postransko stvarjo. Toda nogomet ni fenomen zgolj na najvišjem nivoju. Je fenomen tudi tam, kjer ni kamer, estradnikov in milijonov. Ko ti namreč ob igrišče uspe zvabiti tretjino ali celo polovico vseh vaščanov, o fenomenu ni več dvoma.

Večina županov se dobro zaveda pomena nogometa. Zato tudi ni težava najti v vaškem proračunu nekaj osnovnih sredstev za delovanje kluba. So kraji, kjer je potrebna kakšna prošnja več s strani klubskih prostovoljcev. In obratno – kjer je županom samoumevno, da nogomet predstavlja (pomemben) del vaškega življenja. V teh krajih je velika verjetnost, da bomo v času tekme župana srečali ob igrišču. Tu in tam se zna pojaviti tudi z dresom na sebi kot eden glavnih akterjev dogajanja na igrišču.

V Jankovicah (Pardubiška regija) je del igralcev izkoristil čas pred prvenstveno tekmo za opravila na klubskem objektu.

Ambicioznemu podjetniku Bohumiru Propšu je z ekipo prostovoljcev uspel pravi mali čudež. V vasici s 60 prebivalci v Južnočeški regiji mu je po štirih letih mrka uspelo oživeti nogometno dogajanje. Obnovljeno igrišče z okolico, številni klubski prostovoljci, bogata poudba hrane in pijače, prodaja klubskih artiklov - organizacijski temelji kluba za naskok na višji nivo (kar je tudi tekmovalni cilj ekipe) so brez dvoma postavljeni. Trud so prepoznali tudi domačini, saj je tekme v Stryčicih ves jesenski del sezone obiskovalo več gledalcev, kot šteje vas prebivalcev.

Župan Hodova (vasi s 300 prebivalci v regiji Vysočina) Zdenek Doležal je reden obiskovalec tekem lokalnega kluba.

Tudi v Lipovi (vas s 350 prebivalci v Zlinski regiji) se na tekmah pogosto pojavi vaški župan.

V Oplotcu (Plzenska regija) so nedavno postavili nove klubske prostore.

Obnovljen objekt ob nogometnem igrišču imajo tudi v vasi Přestavlky (230 prebivalcev; Usteška regija).

Od denarja do igralcev

Če že finance za (vsaj) osnovno delovanje klubov v večini primerov niso problem, je povsem druga zgodba z igralci. Posplošeno bi lahko zatrdili, da se vsaj polovica vseh klubov, ki nastopajo v najnižjih ligah širom Češke, spopada s pomanjkanjem igralskega kadra. Tistih nekaj kron za pokritje stroškov se večinoma že najde v vaškem proračunu. Za marsikateri klub predstavlja mnogo trši oreh zbrati zadostno število igralcev, ki bi bili pripravljeni odigrati celotno nogometno sezono. In ravno pomanjkanje igralcev je v večini primerov ključni razlog za zatone mnogih klubov. Trend upadanja števila klubov na najnižjih ravneh je v zadnjih desetletjih navzoč v večini držav. Češka pri tem ni nobena izjema. Vsako leto v deželi dobrega vojaka Švejka več klubov preneha z delovanje, kot jih na novo nastane. In nič ne kaže, da bi se trend v bližnji prihodnosti ustavil, kaj šele obrnil.

SK Loučka (Zlinska regija) je uverturo pred prvenstveno tekmo opravila z devetimi igralci. Tik pred uvodnim sodniškim žvižgom sta se ekipi pridružila še dva igralca in (za silo) rešila zagato.

Če je bilo pred petimi ali šestimi desetletji samoumevno, da se je večina mladeničev preizkusila v športu, ki jim je bil na razpolago, je danes mnogim mladim zadnja briga poditi se za žogo na vaškem travniku. In tako je iz ust starejše generacije pogosto slišati kritiko na račun mladih oz. njihovega odnosa do kluba. Tudi pogled z distance in skozi nevtralne oči temu v večini primerov lahko pritrdi. Medtem, ko bo veteran s štirimi ali petimi križi na hrbtu in obrabljenimi koleni zagotovo prišel na nedeljsko tekmo in bo na njej »grizel travo«, bo mlajši našel sto in en izgovor za svojo odsotnost. In tako se neredko zgodi, da se nekaj minut pred tekmo ob igrišču pojavi zgolj enajsterica igralcev, ali da ekipa odigra tekmo z igralcem ali celo dvema manj. V primeru neodigranja tekem je namreč pravilnik v najnižji ligi enak, kot v profesionalnih ligah – ko se ekipa drugič v sezoni ne pojavi na igrišču, je izključena iz tekmovanja. Tovrstna izključitev večinoma za klube pomeni zgolj eno – mrk.

Rezervna klop ekipe Sokol Račineves (Usteška regija) na prvenstveni tekmi.

Pogledi na zapuščena nogometna igrišča na češkem podeželju so iz leta v leto pogostejši. In ko travnik enkrat preraste plevel, je nogometna usoda v vasi v veliki večini primerov za vedno zapečatena.  

Zapuščeno vaško igrišče - kruta realnost današnje dobe.

Da bi se klubi izognili črnemu scenariju, si v zadnjem obdobju vse pogosteje pomagajo tudi s spletom. Zlasti na Facebooku je tako vse večkrat moč zaslediti vabila k igranju nogometa. Kar nekaj tovrstnih objav je pri klubih že naletelo na plodna tla (oz. jim pomagalo pri nadaljnjem obstoju). 

Glede na videno si klubi na Češkem brez dvoma zaslužijo globok priklon. Točneje, pohvalo si

zaslužijo vsi prostovoljci, ki s svojim trudom držijo klube nad vodo. V veliki večini primerov so to kar sami igralci. Ko kraj zbere dovolj denarja za obnovo klubskih prostorov, igralcem v prostem času nikakor ni odveč poprijeti za lopato in - če je to le možno - v celoti izvesti predvideno obnovo objekta ob igrišču oz. opraviti ostale »lepotne« malenkosti na in ob igrišču.  Kajpak tudi tu večinoma prednjačijo starejši, ki bi v »normalnih« okoliščinah že davno uživali v »nogometnem pokoju«, a je njihova pripadnost in navezanost na klub premočna, da ne bi izpolnili še ene izmed »življenjskih nalog«.

Z zgolj 48 prebivalci vasica Oplotec (Plzenska regija) morda velja celo za najmanjši kraj na Češkem s svojim nogometnim klubom. Kljub temu, da je klub nedavno ob igrišču dobil v uporabo sodoben in prostoren objekt, mu zaradi pomanjkanja igralcev konstantno grozi črn scenarij.

Precej manj verjetno je, da se bodo ob igriščih najnižjih lig množično znašli ljubitelji atraktivnega nogometa. Kar je seveda razumljivo. Glede na to, da se igralci na tem nivoju večinoma dobijo enkrat tedensko (ali pa še to ne) na treningu (tudi besedo trening je v teh primerih mnogokrat potrebno vzeti z rezervo), je v nedeljo od njih nerealno pričakovati 90 minut totalnega nogometa. Zagotovo pa bodo poskrbeli za kakšno zanimivo in (morda) še nevideno potezo, ki bo spravila v smeh in dobro voljo navzoče ob igrišču. Tudi zato, ker mnoge ekipe v svoji postavi premorejo

Vasi na češkem podeželju so si v mnogočem med seboj različne kot dan in noč. Tiste blizu večjim mestom v zadnjih dveh desetletjih močno pridobivajo na številu prebivalcev, novogradnje prevzemajo primat med stavbami in posledično takšna naselja v obdobju ene generacije povsem spremenijo svojo podobo. Na drugi strani so vasi, kjer prevladuje (naj)starejša generacija in ki so iz različnih razlogov za mlade družine neatraktivne. Sama struktura prebivalstva v kraju se nato v večini primerov odraža tudi na igralski podobi nogometnih ekip. Ne tako redki so prizori, ko se na igrišču pojavi veteran s šestimi križi na hrbtu, ter ob njem soigralec v najstniških letih.

Najstarejši igralec zna tudi za več kot štiri desetletja prekašati svoje najmlajše soigralce.

pestre težnostne kategorije igralcev – od peresno lahkih do težkokategornikov.

Nogomet ne pozna meja.

Kako torej izgleda igralna podoba ekip v deseti ligi? Tudi tu znajo biti razlike med ekipami ogromne, dvomestni rezultati pa nekaj povsem običajnega. So ekipe, kjer igralci že od prve minute dajejo občutek, da le čakajo na zaključni sodniški žvižg. In so ekipe, ki znajo ponuditi presenetljivo visok nivo nogometa. Če se pri prvih večinoma giba zgolj igralec z žogo, medtem ko ga ostalih devet soigralcev v polju spremlja s pogledom, lahko od (ambicioznejših) ekip vidimo tudi kar nekaj prvin sodobnega nogometa. Prav tako ni nič nenavadnega, da se ekipa s polno zasedeno rezervno klopjo igralcev, trenerjem in njegovim pomočnikom pomeri proti moštvu, pri katerem bo rezervna klop samevala, v vlogi trenerja pa bo v zapisniku naveden kar eden od igralcev.

Tudi v najnižji ligi ne manjka vroče krvi.

Ragbi ali nogomet?

Mlajše selekcije   

V kolikor drži rek, da na mladih (nogometni) svet stoji, potem se nogometnim klubom ne piše nič dobrega. Niti finančni prispevek za vsako mlajšo selekcijo s strani Češke nogometne zveze veliki večini klubom na najnižjem nivoju ne pomaga pri formiranju mlajših selekcij. Nasploh se zdi, da klubi niti nimajo volje po ustanavljanju katere izmed mlajših kategorij, saj bodisi za treniranje ne premorejo ustrezno usposobljen kader bodisi ni dovoljšne zanimanje za trening nogometa s strani najmlajših.

Premalokrat videni prizori na igriščih amaterskih klubov - na sliki tekma v Třebenicah (Usteška r.) v kategoriji mlajših dečkov (U-12) v sezoni 2020/21.

Vseeno pa mnogim klubom ne gre oporekati želje zvabiti medse tudi (naj)mlajše. V tem primeru razpise oz. vabila objavijo ob koncu poletja. Nakar večinoma sledi premalo številčen odziv, da bi se v klubu posvetili organizirani vadbi. Ko je število prijavljenih otrok vendarle večje in v klubih lahko pričnejo s treningi in tekmovanji katere od najmlajših kategorij, gre zgolj upati, da bo generacija otrok kazala voljo in željo po igranju nogometa čim dlje.

Pozitivna zgodba se odvija v kraju Kralice nad Oslavou (Vysočina), kjer so pred tremi leti ustanovili ekipo mlajših cicibanov (na sliki). Aktualno sezono imajo v klubu dve mlajši kategoriji - st. in ml. cicibane.

Če je bilo pred desetletji samoumevno, da je za klube v najnižjih članskih ligah hkrati nastopalo po več mlajših kategorij, je danes slika ravno obratna. Večina klubov pod svojim okriljem nima nobene mlajše generacije. Imeti v klubu več, kot eno mlajšo selekcijo, pa malo da ne meji že na čudež.

Infrastruktura

V kolikor bi bilo potrebno podati splošno oceno nogometnih objektov, ki gostijo najnižji nivo tekmovanj, potem bi bila ta vsekakor pozitivna. Lahko bi celo napisali, da presega nivo kvalitete nogometa. Igrišča se običajno nahajajo ob robu vasi. Večinoma se ob

Običajno je prostor s klopmi in mizami ob klubskem objektu v času tekem zapolnjen.

Vzdolž igrišč je večinoma nameščenih nekaj klopi za gledalce. Redkeje preseneti celo manjša tribuna. In celo pokrita tribuna se najde v najnižji ligi. Čeprav niso zahtevani, vse več klubov v času tekem namesti tudi led semafor ob igrišču.

Pohvale si klubi (vsaj večina njih) zasluži tudi za zgledno urejene travnate površine. V zadnjih letih se je namreč njihova kvaliteta občutno izboljšala. Še največjo težavo predstavljajo neravni tereni. Tovrstne obnove oz. izboljšave terjajo pomoč mehanizacije in so posledično za klube finančno prezahteven zalogaj. Na drugi strani je vse več igrišč

zelenici nahaja objekt, v katerem so garderobe s tuši, prostor za sodnika ter toalete za obiskovalce. Velika večina takšnih objektov ima še notranji klubski (gostinski) prostor, ki lahko služi tudi drugim dejavnostim (v primeru vaških prireditev), ob objektu pa se nahaja prostor s klopmi in mizami ter streho, primarno namenjen obiskovalcem nogometnih tekme. Od starosti objekta je večinoma odvisna tudi notranjost objekta. Starejši objekti večinoma premorejo manjše garderobe, tudi takšne v katerih si je težko predstavljati vse igralce hkrati. Na drugi strani novejši oz. prenovljeni objekti (in teh je kar nekaj) ponujajo precej bolj prostorne garderobe ter zelo lepo urejen klubski prostor.

Tribune ob desetoligaških igriščih so bolj izjema kot pravilo. Takšne s streho še posebej padejo v oči.

opremljenih z avtomatskim namakalnim sistemom. Njegova namestitev znatno pripomore k dvigu kvalitete igralne površine. Tako se danes nekaterih »vaških« igrišč ne bi branili imeti niti profesionalni klubi. Če že ne za igranje tekem, pa vsaj za treniranje.

Zgodovina in sedanjost

Kljub temu, da so ves čas svojega obstoja daleč od oči širše javnosti, premorejo tudi majhni klubi svojo zanimivo in bogato zgodovino. Ob predpostavki seveda, da gre za klube nastale v obdobju pred ali kmalu po koncu druge svetovne vojne. Okoliščine, s katerimi so predhodniki orali (vaško nogometno) ledino so za današnji čas težko predstavljive, vsekakor pa vredne branja. Žal današnji čas klube bolj kot k obujanju spominov sili v borbo za svoj obstoj. Kar ima v večini primerov za posledico pomanjkanje zgodovinskih podatkov ali pa le-ti v pisni obliki ležijo pozabljeni v kleti katere od hiš. V teh primerih gre zgolj upati, da se najde kdo (četudi po naključju), ki bi »rešil« zapiske in jih uredil času primerno.

Tudi v najnižjih ligah ima vse več klubov vgrajen namakalni sistem. Posledično se je v zadnjih letih močno izboljšala kvaliteta igralnih površin. V Loučki (na sliki) so celo neodvisni od javnega vodovoda, saj imajo pod igriščem lastno zajetje vode.

Vaška nogometna idila

V večini primerov se je tako sila težko dokopati do (vsaj kakšnega) podatka iz začetka delovanja klubov. Spomin starejših igralcev sega dva, morda tri desetletja nazaj. Včasih s kakšno zgodovinsko informacijo pripomore kateri od (naj)starejših gledalcev, ki so bili v preteklosti tako ali drugače povezani s klubom. V vsakem primeru je velika škoda, da imajo le redki klubi svoj del zgodovine urejen, kot se spodobi. Zgodovina je vendarle eden izmed pomembnih temeljev vsakega kluba, ki ne sme biti pozabljen.

Nogomet v sožitju z ribolovom

Ker je vsak novonastali klub primoran svojo nogometno pot pričeti v najnižji ligi, je temu primerna tudi pestra življenjska doba klubov v skupinah. Naletimo lahko na klube, ki jim je tekoča sezone sploh prva v njihovem delovanju, in klube, ki premorejo tudi več kot stoletno tradicijo neprestanega delovanja (z izjemo obdobja nemške okupacije med letoma 1939 in 45).

Moderna doba in z njo povezane tehnologije so tudi klube na najnižji ravni prisilile, da stopijo v korak s časom. Klubske spletne strani izpred desetletja in več so danes po večini zamenjala družabna omrežja med katerimi prednjači Facebook. Klubi, ki se odločajo za tovrstni stik s svojimi privrženci, večinoma uporabljajo medij za informiranje o odigranih in prihajajočih

tekmah, lestvicah, tu in tam dodajo kakšno šaljivo prigodo.

Nemalokrat se zgodi, da tudi klubsko dogajanje na internetu »zamre«. Večinoma je to povezano z rezultatskim neuspehom. Klubom v najnižji ligi se kar pogosto dogaja, da po izpadu iz predzadnje v najnižjo ligo pade tudi »volja« po javnem objavljanju.

Enostavno in vsem na očeh - marsikje vaščani težko najdejo izgovor za neobisk prihajajočih tekem.

Plakat z vabilom na tekmo - navkljub sodobnim medijem se klubi še vedno pogosto poslužujejo klasičnih vabil na prihajajoče tekme.

Navkljub vsem modernim iznajdbam, se mnogi klubi še vedno poslužujejo klasičnega načina objave vabil na svoje tekme v obliki plakatov, ki visijo na oglasnih deskah, vratih in oknih vaške pivnice ali sokolskega doma. Tu in tam je plakate moč videti tudi v okoliških vaseh in ne le v kraju igranja tekme.

Značilnost vasi na Češkem so tudi ozvočenja, preko katerih (večinoma) iz vaškega urada obveščajo krajane o pomembnih dogodkih v vasi. Mednje pogosto sodi tudi naznanilo prihajajoče nogometne tekme.  

Gledalci in (gostinska) ponudba

Če kje, potem rek, da se nogomet igra zgolj zaradi gledalcev in igralcev samih, velja ravno v najnižjih ligah. Priljubljenost nogometa v kraju in povezanost kluba z lokalnim okoljem se v največji meri odraža v obiskanosti tekem. Običajno si tekme na tem nivoju ogleda nekaj deset gledalcev. Večinoma gre za sorodnike in prijatelje glavnih akterjev na igrišču ter nekdanje igralce oz. osebe, ki so ali so bile povezane s klubom.

Splošno vzporednico (ki seveda ne velja vedno) bi lahko potegnili tudi med številom prebivalcev v vasi in samo obiskanostjo tekem. Pogosti so primeri, ko so tekme v manjših krajih precej bolj obiskane, kot v večjih. Večji, kot je kraj, manjše je zanimanje za ogled nogometne tekme na najnižjem nivoju. Še najbolj izrazito se to kaže v največjih mestih. Povsem običajno je, da velika večina prebivalcev večjih mest niti ne ve

Za številne vasi predstavlja nogometna tekma več kot le športni dogodek. Na sliki številni gledalci na tekmi v Božejovicah, vasi z 200 prebivalci v Južnočeški regiji. Božejovicam se je po drugem mestu v pretekli sezoni uspelo uvrstiti stopničko višje in letos nastopajo v 2. okrožni ligi.

za klube, ki igrajo na igriščih v istih ulicah, kjer sicer prebivajo. Do neke mere je to razumljivo. Če je nogometna tekma v vasi edini dogodek v tednu ali dveh, desetoligaška tekma v mestu predstavlja zgolj enega izmed številnih (manj pomembnih) dnevnih dogodkov. Večja mesta premorejo tudi več klubov in logično je, da se večina nogometnih privržencev identificira z najuspešnejšim od njih.

S štetjem gledalcev na desetoligaških tekmah v večjih mestih nimajo težav niti predšolski otroci. Na sliki prizor iz Pardubic, sicer devetega največjega mesta na Češkem.

Če se ob igriščih večjih mest večinoma zbere manj gledalcev, kot je glavnih akterjev na igrišču, zna nogometna tekma istega nivoja na podeželju poskrbeti za pravi mali praznik, na katerem se zbere tudi več kot sto ljubiteljev nogometa. Pri tem gre velika pohvala klubom oz. prostovoljcem, ki v času tekem vedno poskrbijo za suha grla in v večini primerov tudi za prazne želodce obiskovalcev. Pivo, kot eden najprepoznavnejših čeških artiklov, tako nikdar ne manjka v ponudbi. Od hrane je najpogosteje na izbiro klobasa, ki jo »klubski kuharski mojstri« pripravijo na različne načine.

Nemalokrat pa klubi še dodatno popestrijo dogajanje, ko denimo na ražnju spečejo kar cel odojek. Običajno se za to odločajo ob zadnji tekmi sezone oz. jesenskega dela.

Mnogi klubi si za svojo gostinsko ponudbo zaslužijo pohvalo.

Dimljene klobase so najpogosteje v ponudbi na vzhodnem delu Češke.

Ne le klobase - tudi odojek se zna pojaviti na klubskem menuju.

Vstop na tekme v najnižjih ligah je večinoma prost, le tu in tam se klubi odločijo za pobiranje vstopnine. Gre za simbolične zneske v višini 20 ali 30 kron (1€=25 kron). Pogosteje od vstopnine se klubi odločajo za pobiranje prostovoljnih prispevkov.

Imena klubov

Ker denar s strani podjetij v obliki sponzorstva ali donacij le redko najde pot h klubom v najnižjih ligah, so redki primeri, ko v imenu kluba najdemo tudi naziv podjetja. V veliki večini primerov klubi nosijo ime po kraju, pred njim pa prednjači kratica TJ (Tělovýchovná jednota; še najbližji izraz v slovenščini bi bil »telovadno združenje«), pa tudi FK (Fotbalový klub), SK (Sportovní klub), AK (Atletický klub) itd. Ker se mnogi klubi opirajo na svojo tradicijo, se med kratico in imenom kraja pojavlja še beseda, ki jo klubi nosijo od samega nastanka oz. večino časa svojega obstoja. Daleč najpogosteje je to »Sokol«. Klubov z besedo Sokol v imenu je v najnižjih ligah daleč največ.

Borbenost na najnižjem nivoju ima pogosto boleče posledice.

Značilnost nogometa na Češkem so tudi številčni klubi, ki imajo svoje članske B ekipe. Nekaj pa jih premore tudi C ekipo. Za profesionalne klube velja, da imajo prav vsi (najmanj) dve članski ekipi. B ekipe so primarno namenjene mladim igralcem, zelo prav pa pridejo tudi »prvokategornikom«, ki jim pade forma ali se vračajo po poškodbi oz. jih doleti klubska kazen (redkeje). V aktualni sezoni imata dva češka prvoligaša (Sigma Olomouc in Sparta Praga) svojo B ekipo v drugi ligi, ostali prvoligaši imajo drugo ekipo v tretjih oz. četrtih ligah. Prednost B ekip na profesionalnem nivoju je predvsem v lažjem prehodu igralcev iz mladinske v člansko ekipo. Igralci (člani) B ekipe so ves čas na očeh trenerskega štaba prve ekipe, večinoma gojijo enak ali podoben stil igre kot A ekipa, kar močno pripomore k »naravni selekciji« igralcev. Po drugi strani takšen sistem oz. klubska struktura mladim igralcem precej olajša prehod na najvišji nivo nogometa v državi.

Pri regionalnih in okrožnih ligaških klubih je podoba B ekip v večini primerov ravno obratna, kot v profesionalnih klubih. Na (naj)nižjem nivoju namreč B ekipo večinoma sestavljajo veterani. Ko telo ne more več dohajati nivoja (mlajših) soigralcev, želja pri igralcih pa je še vedno prisotna, si mnogi podaljšajo svoje kariere z nastopanjem za B ekipo. Številni nato za B ekipo nastopajo tudi desetletje (in dlje). Ko se v najnižji ligi med seboj pomeri B ekipa, v kateri prevladujejo veterani s po štirimi in petimi križi na hrbtu, proti ekipi, ki jo sestavljajo večinoma mlajši igralci, bi prvi pogled znal marsikoga zavesti. Prepričanje, da »starci« ne bodo mogli parirati mladim, se v mnogih primerih kmalu izkaže za napačno. Mladost in želja sta pogosto premalo napram izkušnjam in znanju. Čeprav je med njima za celo generacijo starostne razlike.        

Čar vaških tekem...

Češka nogometna klasika

bottom of page