Pred sezono 2024/25
Avgust, 2024
Medtem ko imajo profesionalni klubi za seboj že nekaj uvodnih tekem novega prvenstva, prve uradne tekme nogometaše v najnižjih ligah povečini še čakajo. Kot vsako sezono, bo tudi prihajajočo uvod v desetoligaška tekmovanja razpotegnjena od sredine avgusta do prvega septembrskega konca tedna. Čeprav se v javnosti že vsaj dve leti omenjajo spremembe tekmovalnega sistema na nivoju celotne države, je Češka nogometna zveza (FAČR) tudi pred novo ligaško sezono ostala zgolj pri »tipanju«.
Podobno kot večina evropskih držav se tudi Češka že daljše obdobje srečuje z upadanjem števila nogometnih klubov. V veliki večini primerov gre za klube, locirane na podeželju. V mnogih od teh vasi so nogometni klubi ostali edini organizirani subjekt, njihova aktivnost pa ima za lokalno okolje veliko širši pomen. Še posebej v krajih, kjer je že daljše obdobje zaznan padec prebivalstva in kjer je nogometna tekma, pa čeprav na najnižjem nivoju, edini organiziran in reden dogodek, ki ne pomeni zgolj športnega boja, temveč tudi trenutek druženja vaščanov.
Razlog v prenehanju delovanja klubov v najnižjih ligah je v veliki večini primerov krivo pomanjkanje igralcev. Če so bili pred desetimi leti nosilci igralskega kadra 30-letniki, so danes to 40-letniki. Zanimanja med mladimi, ki bi prevzeli vajeti klubov iz rok starejše generacije, je zanemarljivo malo. Vse več klubov uporablja svoja socialna omrežja tudi za vabila mlajših v svoje vrste. A pri tem le redko naletijo na uspeh.
Piko na i pesimističnemu trendu je v zadnjem obdobju dodala še pandemija COVIDa oz. z njo povezani ukrepi. Mnogi so takrat opozarjali na posledice, ki jih bo deležen amaterski šport. Če so najbogatejši klubi vključno z UEFA-o (čeprav njihov obstoj ni bil nikdar pod vprašajem) v obdobju pandemije panično iskali rešitve kako ublažiti več desetmilijonske izgube zaradi odpovedi tekem, so vaški klubi, daleč od oči javnosti, dobesedno bili bitko za svoj obstoj. Dvakratna prekinitev sezone in prepovedi treniranja je marsikateremu igralcu vzela voljo do nogometa. Kar je posledično le še povečalo število ugaslih klubov. Mnogi klubi, ki se jim je vendarle uspelo »prebiti« skozi obdobje COVIDa, še danes čutijo posledice vseh ukrepov.
Ambiciozna ekipa Ketkovic je v okrožju Brno podeželje Južnomoravske regije v pretekli sezoni osvojila 3. mesto. Kljub temu jih je splet okoliščin nagradil z uvrstitvijo ligo višje.
Rešilne bilke za obstoj klubov
Odgovornim nogometnim delavcem, ki v amaterskih klubih
velik del svojega prostega časa namenjajo delovanju klubov, si za svojo »požrtvovalnost« zaslužijo globok poklon. A včasih niti to ni dovolj. Da bi preprečili črn scenarij in obdržali nogomet v vasi, se zato v mnogih klubih poslužujejo rešitev v obliki povezovanja med klubi. Manjši klubi na robu obstoja tako pogosto poiščejo pomoč pri višjerangiranem klubu iz bližnjega (večjega) kraja v obliki združitve z njihovo B (ali celo C) ekipo. V primeru desetoligašev nato združena ekipa pod imenom obeh klubov nadaljuje s tekmovanjem na najnižjem nivoju. Včasih takšna združitev prinese tudi določene pogoje s strani klubskih vodstev močnejših klubov. Kar lahko pomeni izgubo (dela) samostojnosti in podreditve zahtevam višjeligaških klubov. Po drugi strani korak v obliki združitve klubov pomeni vsaj podaljšanje nogometne aktivnosti v vasi in upanje, da bo prihodnost morda prinesla lepše čase.
Ekipa iz kraja Žihobce v Plzenski regiji zaradi nezanimanja za igranje nogometa bije bitko za obstoj. V upanju na lepšo prihodnost so tudi za sezono 2024/25 oddali prijavo v tekmovanje.
Redkejši so primeri, ko zaradi pomanjkanja igralcev moči združita do včeraj dva največja klubska rivala dveh sosednjih vasi z istega nivoja tekmovanja.
Takšen način reševanja obstoja klubov pomeni, da je v čeških najnižjih ligah iz sezone v sezono zaznati porast števila združenih klubov. Vsaka združitev dveh klubov pa hkrati pomeni osiromašenje lige za en klub.
Reforma Češke nogometne zveze
Zastopanost klubov se močno razlikuje tudi med regijami. Razloge za to ne gre iskati zgolj v propadu klubov, temveč tudi v velikosti in poseljenosti posamezne regije. Tako imamo regije oz. okrožja znotraj regij, kjer klubov mrgoli in jih morajo zato regijske in okrožne nogometne zveze na določenem nivoju razdeliti v več skupin. Na drugi strani so okrožja, kjer zaradi manjšega števila klubov komaj da še organizirajo
tekmovanje na okrožnem nivoju (v tem primeru velja prva okrožna liga oz. osma liga na nivoju države) za najnižjo.
Da bi mdr. zmanjšala razlike med regijami in okrožji oz. pripomogla k odpravi določenih nelogičnosti (ko recimo v najnižji ligi nastopa 7 klubov) so odgovorni s Češke nogometne zveze (FAČR) že pred več kot dvema letoma pričeli omenjati reformo ustroja tekmovanja na državnem nivoju do vključno najnižjih lig (kako izgleda ustroj tekmovaja na Češkem je obrazloženo v prispevku o sistemu tekmovanja). Predlogi se dotikajo tako ukinitve določenih nižjih lig do zmanjšanja skupin na določenem nivoju tekmovanja. Tako je v igri ukinitev ene od šestih četrtoligaških skupin, ukinitev najnižje regionalne lige (sedme lige na nivoju države) ter ukinitev najnižje rangirane lige (3. okrožna liga oz. 10. liga na nivoju države). S tem »posegom« bi lažje zapolnili ligaška tekmovanja v »siromašnejših« regijah oz. okrožjih. Na drugi strani je takšen predlog (razumljivo) naletel na manj odobravanja tam, kjer nimajo težav s številčnostjo klubov. Tu še najbolj izstopa Osrednječeška regija (ki je v pretekli sezoni imela zapolnjena tekmovanja na vseh nivojih v vseh svojih okrožjih), nekatera okrožja v Južnomoravski regiji ter še nekatera okrožja v posameznih regijah. Marsikatero od teh okrožij ima klubov dovolj, da bi brez težav lahko organiziralo tekmovanje klubov na nižjih nivojih (11., 12. liga itd.) namesto razvrščanja v več skupin. Seveda, v kolikor bi pravilnik to dopuščal.
Kljub vsem velikopoteznim načrtom FAČRa niti prihajajoča sezona ne bo prinesla sprememb. In povsem mogoče je, da bo tudi po prihajajoči sezoni podobno. V stilu tresla se je gora, rodila se je (bo) miš.
Tako zaenkrat ostaja potrjena zgolj »tehnična« sprememba, ki bo prihodnjo sezono dokončno spremenila nazive posameznih rangov tekmovanj. Skupine divizij se bodo posledično preimenovale v četrto češko ligo, prva regionalna liga bo nosila naziv 5. češka liga itd. vse do najnižje lige. IV. třida, kot se še vedno imenuje, bo tako tudi uradno postala 10. liga. V okviru navedenega preimenovanja lig so zato nekatere regijske in okrožne nogometne zveze nižjeligaška tekmovanja že pred prihajajočo sezono poimenovala z novimi nazivi.
Sezona 2024/25
Podrobnejši pogled na zemljevida z zastopanostjo klubov v posameznih regijah v pretekli in prihajajoči sezoni kaže na nasproten trend upadanja števila klubov. Skupno število nastopajočih klubov v najnižjih ligah širom Češke se je namreč iz lanskih 570 povišal na 594. V oči pade povečanje števila desetoligašev v regiji Olomouc. A je pri tem potrebno dodati, da povečanje ni posledica novonastalih klubov, temveč spremembe tekmovalnega sistema v enem izmed okrožij, v katerem so devetoligaške klube iz lanskih dveh skupin združili v eno in hkrati na novo postavili najnižjo ligo. K pozitivnemu trendu na državnem nivoju tako še največ prispeva Osrednječeška regija, kjer se je v večini okrožij v tekmovanje prijavilo večje število klubov, kot v pretekli sezoni. Razloge gre posredno iskati tudi v ostalih kazalcih, ki jih premore Osrednječeška regija (večanje števila
Tudi v sezoni 2024/25 bo Vysočina ena od dveh regij, ki bo imela v vseh svojih okrožjih organizirano tekmovanje na najnižjem nivoju. Na sliki igrišče TJ Dušejov.
prebivalstva, močno gospodarstvo itd.). Za razliko od največje češke regije, je v večini ostalih zaznati dlje časa trajajoči trend upadanja klubov. Večinoma gre za podeželske klube, ki so finančno povsem odvisni od krajev (vasi) in zanimanja za nogomet med domačini.
Nekaj zanimivih številk pred začetkom aktualne sezone:
- v sezoni 2023/24 je v najnižjih ligah tekmovalo 570 klubov, medtem ko je prijavljenih klubov za prihajajočo sezono 594 (kot vsako sezono ne gre pričakovati, da bodo prav vsi klubi zaključili sezono);
- enako kot preteklo sezono, bo tudi v novi tekmovanje v najnižji ligi organizirano v 11-ih regijah. Zaradi že omenjene spremembe v enem izmed okrožij regije Olomouc, se število okrožij z najnižjo ligo iz 32 povečuje na 33;
- enako kot preteklo sezono Osrednječeška regija in Vysočina ostajata edini regiji z zastopanostjo najnižje lige v vseh svojih okrožjih;
- ob upoštevanju delitve na skupine znotraj lig okrožij znaša skupno število najnižjih lig 53 (enako kot preteklo sezono);
- največje število klubov v najnižjih ligah premore Osrednječeška regija – 259 klubov znaša kar 44% vseh desetoligašev v državi;
- enako, kot preteklo sezono, ima primat med okrožji z največjim številom desetoligašev (33, v pretekli sezoni 34) Znojmo v Južnomoravski regiji.
Ne glede na statistične številke gre tudi v novi sezoni pričakovati zanimive podobe klubov v najnižjem rangu tekmovanja – od takšnih, ki jim bo glavni cilj preživeti sezono, do takšnih, ki jim bo najpomembnejše druženje in zabava. Ter najambicioznejših, ki bodo poskusili naskakovati vrh lestvice in posledično uvrstitev ligo višje. Zagotovo pa ne bo manjkalo zanimivih potez, emocij, veselja in žalosti. Tako na, kot ob igrišču.