top of page

september 2024

Sedlec (pri Mikulovu)

Južni del Južnomoravske regije je znan predvsem kot vinorodni okoliš. Gre za najtoplejši predel Češke. Ugodne vremenske razmere omogočajo pridelavo poznih zrelih sort grozdja, ki dajejo visoko kakovostna vina. Območje je hkrati zelo priljubljen cilj med češkimi turisti. Vinske poti in urejene kolesarske steze ponujajo ljubiteljem aktivnega oddiha nemalo možnosti za zapolnitev prostega časa. Kdor prisega na dobro kapljico in gurmansko razvajanje, ima možnost zaviti v eno od številnih restavracij in vinskih kleti. Za piko na i bogati turistični ponudbi v teh dneh skrbijo še številne prireditve povezane s trgatvijo.

Gostinske ponudbe v Sedlecu ne manjka. Jedačo in pijačo si lahko privoščimo tudi v bistroju na sliki, ki premore velik vrt.

V nedanjem zdraviliškem objektu je danes sedež občine in gostilna.

Nemško ime kraja z 850 prebivalci je Voitelsbrunn. Sedanje ime Sedlec je v veljavi od konca 19. stoletja. Glede na obstoječe pisne vire naj bi nastanek vasi segal v polovico 11. stoletja.

Južni predel vasi se imenuje Sedlec – Kolonie in leži dobrih 300 metrov južno od Sedleca, ob glavni cesti Břeclav – Mikulov. Predel šteje nekaj družinskih hiš mlajšega datuma. Tako Sedlec kot njegova »kolonija« imata svoje avtobusno postajališče, na katerih med ponedeljkom in petkom ustavlja 13 parov avtobusov, ki povezujejo Mikulov z Valticami. Pogostejše so veze z vlakom. Kraj ima namreč tudi svoje železniško postajališče ob lokalni progi Znojmo – Břeclav, ki je bila pred šestimi leti deležna obnove. Istočasno je bilo obnovljeno tudi postajališče Sedlec. Ta je sicer večini prebivalcev Sedleca od rok, saj se nahaja precej bližje svoji »koloniji« kot centru vasi. 19 parov potniških vlakov ob delovnih dneh ter 12 parov ob koncih tedna in praznikih omogoča preko obmejne postaje Břeclav odlične mednarodne povezave v vse smeri (na zahod proti Pragi, na sever proti Ostravi in Varšavi, na vzhod proti Bratislavi in Budimpešti ter na jug proti Dunaju).

Osrednji trg v Sedlecu z osnovno šolo ter vrtcem, cerkvijo svetega Vida in pred njo spomenikom osvoboditve.

Med Sedlecem in železniškim postajališčem se nahaja naravni rezervat Slanisko. Kot že ime pove prst tu vsebujejo nadpovprečne količine soli kar ima za posledico rast redkih in ogroženih rastlin. Zaradi obilnih padavin je v preteklih dneh travnike poplavilo.

Kraj svojo navezanost na vinogradništvo ne skriva niti v grbu. Na njem je na modri podlagi upodobljeno srebrno ralo obdano z dvema srebrnima vejama trte. Na vsaki od trt so po trije zlati grozdi.

Podobno, kot v ostalih krajih južnega dela regije, se tudi v Sedlecu nahaja nekaj vinskih kleti, kjer so obiskovalcem ponujena degustacijska vina. Hkrati je kraj dovolj velik, da premore tako pošto, trgovino (odprto šest dni v tednu) kot tudi osnovno šolo in vrtec. In celo zasebno srednjo šolo, usmerjeno v grafično ter industrijsko oblikovanje. Zanimivo, da prva šola v Sedlecu sega v obdobje 70. let 17. stoletja. Na današnjem mestu pa je bila postavljena leta 1949 potem, ko je nemška vojska staro šolo ob odhodu požgala.

Na vzhodnem koncu vasi se nahaja zgradba (nekdanje) graščine, ki je bila leta 1966 proglašena za baročni kulturni spomenik izrednega pomena. Novi lastniki so stavbo preuredili in tako je danes v njej penzion s priznano restavracijo, wellnessom ter sobami v stilu podeželskega baroka.

Trgovina z osnovnimi živili je odprta šest dni v tednu.

Zgolj dva kilometra od meje z Avstrijo in na nadmorski višini 187 m n.m. se nahaja vas Sedlec. Ker je krajev z enakim imenom na Češkem kar nekaj, mu – za lažje lociranje – pogosto dodajajo tudi pripono z imenom bližnjega (večjega) mesta – Sedlec pri Mikulovu (Sedlec u Mikulova). Kar se tiče turistične ponudbe in z njo povezanih atrakcij, je vas v senci večjih okoliških mest (kot so Valtice, Lednice in Mikulov). Kljub temu tudi Sedlec s svojo bližnjo okolico ponuja možnosti za prijeten oddih.

Nekaj korakov iz Sedleca se nahaja obnovljeno železniško postajališče.

V drugi polovici 17. stoletja je Sedlec po zaslugi žveplene mineralne vode pridobil sloves zdraviliškega kraja. Obdobje zdraviliškega razcveta se je pričelo leta 1669, ko je Ferdinand Dietrichstein kupil zapuščeno hišo z zdravilnim izvirom in na njenem mestu zgradil prvo zdraviliško stavbo. Dobro stoletje zatem je bila stavba porušena, Maxmilian Dietrichstein pa je na njenem mestu dal postaviti sodoben zdraviliški kompleks. Po drugi svetovni vojni je zdravilišče prenehalo delovati.

Nekdanja graščina Panska sypka je danes preurejena v penzion z restavracijo in wellnessom.

Vinogradništvo je v tem delu Moravske glavna kmetijska panoga.

Živalski vrt v Sedlecu je priljubljen cilj družin z otroki.

Avtobusno postajališče se nahaja ob glavni cesti.

Lega na meji med Moravsko in Avstrijo je vasi prinašala tako ugodnosti kot nevarnost vdorov in plenjenj. Zaradi tega je bil verjetno Sedlec ustanovljen tudi kot obrambna točka pred nevarnostjo z vzhoda. Zgodovina kraja je povezana mdr. z rodbinami Dietrichsteinov in Lichtensteinov, ki so upravljali s tukajšnjim gospostvom.

Če bi odrasli obiskovalci morda bili v dilemi pri izbiri glavne zanimivosti Sedleca, bi otroci brez dvoma pritrdili, da je to živalski vrt. Le-ta se nahaja na jugozahodnem robu vasi. Odprt je bil v letu 2005 in se razprostira na treh hektarjih. Manjši živalski vrt ima svoja vrata odprta vse dni v tednu. V njem je poleg nekaj eksotičnih vrst možno videti tudi domače živali. Hkrati svojo dejavnost usmerja tudi v izobraževanje osnovnošolcev in otrok v vrtcih.

Prebivalci Sedleca so lahko ponosni na vzorno urejen športni park na južnem robu kraja, ki je bil postavljen ob nekdanjem nogometnem igrišču, ki ga danes za vadbo uporablja lokalno gasilsko društvo. Poleg novega in sodobnega nogometnega igrišča se v parku nahaja tudi atletska steza ter manjše igrišče rokometnih dimenzij z umetno podlago. Z modernim igriščem je lokalni nogometni klub Sokol Sedlec pridobil vrhunske pogoje za treniranje in igranje nogometnih tekem.

Bližnja okolica

Okolica Sedleca ponuja nemalo možnosti za preživljanje prostega časa. Ljubiteljem kolesarstva in pohodništva so na voljo številne označene poti. Ena od teh vodi tudi na ribnikom Nesyt, ki se razlega vzhodno od Sedleca. S 300 ha vodne površine velja za največji ribnik v Južnomoravski regiji (ter osmi največji na Češkem). Njegova največja globina dosega 5,5 metra. Zaradi obilnih padavin v preteklih dneh ta hip premore še nekaj več od običajnih 4,7 milijona m³ vode. Območje je, skupaj s še štirimi okoliškimi ribniki, razglašeno za naravni rezervat.

Severno od 3,3 km dolgega ribnika vodi označena turistična pot ter kolesarska steza. Primarna naloga ribnika je vzreja rib. Hkrati služi tudi kot zatočišče številnim pticam. V okolici ribnika je nameščenih kar nekaj ornitoloških opazovalnic.

Opečni most je nekdaj vodil na Tihi otok. Po izsušitvi ribnika je izgubil svoj prvotni namen. Posledično je skozi desetletja povsem izginil v mulju in blatu. Nedavno se je dočakal obnove, ki mu je vrnila nekdanjo podobo.

O blagi klimi v tem delu Češke priča tudi ne tako redek pogled na figovce.

Tudi nekdanja počitniška rezidenca rodbine Dietrichsteinov se je pred kratkim dočakala obnove in vrnitve nekdanjega sijaja.

V lepih dneh so podeželske ceste polne kolesarjev.

Številne vinske kleti vabijo turiste k obisku. Na sliki vhod v labirint podzemnih rovov pod rezidenco Portz, ki danes služijo za hrambo in degustacijo vin.

Zahodno od Sedleca je vredno obiskati tudi nekaj manjši ribnik, imenovan Novy. V prvi polovici 17. stoletja je imel ribnik svoj otok, do njega pa je bil postavljen 100 metrov dolg opečni most s 15-imi loki. Kardinal Dietrichstein je dal na njem postaviti lovsko kočo

Portz, obdano z vrtom. Vzhodno od koče je bil postavljen manjši pristan z ladjicami, ki je plemstvu služil za izlete po ribniku. Leta 1672 so bile semkaj pripeljane celo beneške gondole v čast cesarju Leopoldu I., ki je skupaj s ženo cesarico Margareto Terezijo tedaj obiskal otok. Vse do 19. stoletja je po sredini ribnika potekala meja med Moravsko in Spodnjo Avstrijo. Most na otok je bil takrat del avstrijskega ozemlja. Meja se je nato premaknila na južni rob ribnika. Sredi 19. stoletja je bil ribnik izsušen za potrebe izgradnje železnice. Posledično je plemstvo izgubilo zanimanje za svoj objekt na nekdanjem otoku. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so severni predel nekdanjega ribnika ponovno zapolnili z vodo (od tod današnje ime ribnika – Novy). Z izsušitvijo je zidani most izgubil svoj prvotni namen. Zob časa je opravil svoje in premostitveni objekt je sčasoma povsem prekril mulj. Viden je ostal zgolj njegov najvišji – srednji – del. Na srečo so most v okviru avstrijsko – češkega projekta pred štirimi leti obnovili in mu vrnili njegovo prvotno podobo.

Na meji z Avstrijo se razteza območje, imenovano Skalky. Stepi podobna pokrajina je domovanje nekaterih ogroženih vrst rastlin in živali.

Pogled na ribnik Nesyt.

Ribnik Novy z rezidenco Portz na njegovem polotoku in mestom Mikulov na desni strani slike.

Ponudbo vina lahko najdemo praktično na vsakem koraku.

Ob bregovih Nesyta je postavljenih nekaj ptičjih opazovalnic.

Sedlec leži ob zahodnem bregu ribnika Nesyt.

Z nepristopnostjo območja v obdobju komunizma je tudi nekdanja lovska počitniška koča sčasoma izgubila svoj sijaj. Beneševi dekreti (imenovani po prvem svobodno izvoljenem predsedniku Češkoslovaške po drugi svetovni vojni Edvardu Benešu), ki so po vojni na ozemlju Češkoslovaške prepovedovali vrnitev lastnine vsem, ki so bili povezani z nacistično Nemčijo, so se dotaknili tudi območja nekdanjega Tihega otoka (danes polotoka ribnika Novy). Po štirih desetletjih komunističnega totalitarizma (1948-89) je Češka znova zakorakala v svobodo. Po nastopu demokracije je območje ob meji z Avstrijo znova lahko pozdravilo obiskovalce. Ker so Beneševi dekreti ostali v veljavi tudi po spremembi režima (in so veljavi še danes), pri potomcih nekdanjih lastnikov lovske rezidence pa so bile potrjene povezave z nacizmom, je bilo območje predano v roke mestu Mikulov. To je pred leti lastnino prodal in skupaj z novim lastnikom poskrbel za obnovo, ki je objektu vrnila nekdanji lesk. Zasebni lastnik je v bližini uredil tudi manjšo okrepčevalnico, kjer se v teh dneh radi ustavljajo predvsem številni kolesarji.

Južno od Sedleca, tik pred mejo z Avstrijo, se raztezajo travniki, podobni stepam. Na njih lahko najdemo redke in ogrožene vrste rastlin ter živali.

bottom of page