21.10.2023
SK Ketkovice
Pot v Južnomoravski regiji pričenjamo v Ketkovicah, točneje v okrožje Brno podeželje (Brno venkov). Okrožje v krogu zajema okolico Brna, a ne vključuje predelov moravske metropole.
Na nogometni dogodek je mimoidoče vabil (zanimiv) plakat na oglasni deski v središču vasi. Pot po stranski ulici mimo šole na rob vasi do nogometnega igrišča najdemo tudi s pomočjo smerokazov.
Na njegovem skrajnem zahodu ležijo Ketkovice. Lepo urejena vas z dobrimi 600 prebivalci premore svojo restavracijo, dve trgovini, elitno sosesko, vrtec ter (nižjo) stopnjo osnovne šole.
Nogomet si je v Ketkovicah pridobil priljubljenost že leta pred uradno ustanovitvijo kluba. Številni mladi so takrat zahajali na igrišče »U traktorky« (ki je ime dobilo po bližnji delavnici, kjer so se takrat ukvarjali s popravili traktorjev). Žal pa so svoje pridobljeno znanje morali vknjižiti na igriščih klubov iz okoliških vasi. S tem se ni želel sprijazniti eden izmed domačih nogometnih zanesenjakov, ki leta 1967 v okviru vaškega Sokola ustanovi nogometni klub. Začetek organiziranega nogometa v Ketkovicah je tako povezan z ekipo šolskih otrok, ki prvi dve leti igra prijateljske
tekme ter se udeleži nekaj turnirjev. Nakar se leta 1969 z 20 registriranimi igralci prvič prijavi v ligaško tekmovanje. Po dveh sezonah se večina otrok odloči nadaljevati z igranjem nogometa v okoliških klubih. Zaradi premajhnega števila igralcev se v Ketkovicah odločijo ne prijaviti ekipe za novo tekmovalno sezono. S tem se po štirih letih nogometne aktivnosti zaključi prva etapa nogometa v vasi.
Obdobje brez nogometnih emocij so končali domači entuziasti, ki jim po treh letih znova uspe vrniti nogometno dogajanje v ta del Moravske. Leta 1974 tako prvič v tekmovanju nastopi članska ekipa. Ob koncu istega leta sledi tudi obnova igrišča ter garderob.
79-ega se ekipi uspe uvrstiti ligo višje, hkrati pa v tekmovanje prijavijo tudi mladinsko ekipo. Le-ta se po dveh sezonah »preobrazi« v člansko B ekipo.
Za najuspešnejši članski sezoni veljata 83/84 in 85/86, ko Ketkovicam uspe okusiti tekmovanje v najvišji ligi okrožja. Nasploh veljajo 80. leta za najlepše klubsko obdobje. Članskemu uspehu je takrat dodala piko na i še selekcija starejših dečkov, ki v sezoni 86/87 prav tako nastopi v elitni ligi okrožja. V sredini 90-ih klub predstavi nov grb z zanimivim motivom.
90. leta in prvo desetletje tega tisočletja minevata ob nastopanju v drugi in tretji okrožni ligi. Velika pridobitev za klub oz. igrišče je izgradnja namakalnega sistema leta 2012.
V novejšem obdobju je šla nogometna krivulja vse bolj navzdol – rezultatskih uspehov ni bilo, igralcev je bilo vse manj, misel na 80-a leta pa je pri večini lokalnih ljubiteljev nogometa vzbujal le še nostalgijo po starih dobrih časih. Po pol stoletja tako nogometna usoda na že znan način poseže v klubsko dogajanje. Spomladi 2018 sledi zadnji nastop članske ekipe.
Nogometni utrip se na ta del Moravske znova vrne z lansko sezono. Največ zaslug za prekinitev štiriletnega nogometnega mrtvila ima bivši nogometaš Martin Rybniček, ki mu je uspelo klubsko blagajno zapolniti tudi z nekaj sponzorskega denarja. A bolj kot rezultati in uvrstitev - Ketkovice so lansko sezono v eni od dveh skupin končale na zadnjem mestu - je bilo za vse najpomembneje, da se je klub znova vrnil na nogometni zemljevid.
Ekipa je pred to sezono doživela kar nekaj sprememb. Rybniček, ki si je nadel naziv managerja kluba, ne skriva (ambicioznih) ciljev v bližnji prihodnosti. Letošnji so vezani na uvrstitev ligo višje, v nekaj letih pa izzvati najboljše klube iz okrožja (s čimer bi dosegli uspehe svojih predhodnikov iz 80-ih let). Nekaj manj odločnosti je bilo čutiti iz odgovora glede formiranja katere izmed mlajših kategorij.
Kar se članske ekipe tiče, ima njegov optimizem kar trdno podlago. Pred sezono se je namreč v matični klub vrnilo pet igralcev, ki so pred tem nastopali za bližnjega regijskega prvoligaša (pet nivojev višji rang tekmovanja). Štirje od njih so si bili pred petimi leti primorani poiskati nov klub, po tem, ko so Ketkovice zaključile s tekmovanjem. Peti, Štepan Rajsigl, velja za glavnega aduta Ketkovic. V mlajših kategorijah je nastopal za ekipi Brna (takrat članski prvoligaš) in Lišen-a (članski drugoligaš). Pred sobotno tekmo je za Ketkovice v osmih tekmah dosegel 14 zadetkov. Prvi golgeter lige je pred dvema tednoma staknil poškodbo, tako da je bil zadnjo tekmo primoran izpustiti. Vrnitev vseh petih igralcev v Ketkovice je poskrbela za še eno zanimivost – kar polovico registriranih igralcev je namreč pristnih domačinov.
Prihod peterice nogometašev je Ketkovice v letošnji sezoni izstrelil v boj za vrh lestvice.
Določena okrožja na Češkem se odločajo tudi za organizacijo svojega pokalnega tekmovanja. Vanj se lahko prijavijo ekipe, ki nastopajo znotraj okrožnih lig (se pravi, od prve do tretje okrožne lige oz. po državnem rangu osmo-, deveto- in desetoligaši). Na brnenski periferiji tamkajšnja okrožna zveza tako vsako leto organizira pokalno tekmovanje na najnižji ravni. Vanj so se letos prijavile tudi Ketkovice. V predkrogu jim je uspelo izločiti okrožnega drugoligaša. V prvem krogu jim je nato žreb določil branilca pokalne lovorike iz prve lige, ki pa se je izkazal za pretrd oreh.
Klub je sicer kar »viden« na medmrežju. Ima svojo spletno stran (ki sicer ni več aktualizirana). Na njej je mdr. zelo podrobno opisanih prvih 20 let zgodovine nogometa. Aktualno obveščanje o tekmah in rezultatih pa je moč spremljati na Facebooku.
Zadnji konec tedna so Ketkovice v 11. krogu gostile zadnjeuvrščeno ekipo iz 15 km oddaljenih Budkovic. Po lanski razvrstitvi ekip v dve skupini je letos prišlo do združitve v enotno ligo. Prvotno je bilo v tekmovanje prijavljenih 16 klubov, a sta medtem dve moštvi izstopili iz lige. V višjo ligo se uvrstita prva dva kluba.
Ravno v teh dneh je bil Ketkovicam na konto dodeljen še en poraz. Disciplinski sodnik jim ga je prisodil za zeleno mizo, potem ko se pred tremi tedni zaradi bolezni med igralci niso pojavili na enem izmed gostovanj. A tudi ta »dodatek« ni imel vpliva na vlogo izrazitega favorita v sobotnem dvoboju.
Ob prihodu k igrišču najprej preseneti pogled na vrhunsko pripravljeno zelenico. Nasploh je v zadnjih letih na Češkem zaznati napredek kar se tiče travnatih površin tudi na najnižjem nivoju tekmovanja. Sicer je res, da se pod travno rušo mnogokrat »skriva« neraven teren. Tovrstna izboljšava za mnoge vaške klube predstavlja (pre)velik finančni zalogaj. Težav glede igralne površine pa zagotovo nimajo v Ketkovicah. Vsekakor kapo dol domačinom za zgledno urejeno igrišče, ki se ga ne bi sramoval niti marsikateri višjeligaš.
Poleg odlično pripravljenega terena pozornost nase pritegne odojek, ki je tokrat na glavnem klubskem meniju zamenjal standardne klobase. Nižjeligaški klubi na Češkem se pogosto odločajo zaključiti zadnjo tekmo v letu z odojkom in posledično daljšim druženjem s svojimi privrženci po tekmi. Sicer Ketkovice pred zaključkom jesenskega dela čaka še ena domača tekma, a so se ob napovedi lepega vremena in posledično pričakovanega večjega obiska klubski prostovoljci odločili za pujsa že dva tedna prej.
Še najbolj je s svojo košarkarsko postavo na zelenici izstopal Jan Kalab (#10). Sicer obrambni igralec je kraljeval v zračnih dvobojih po celem igrišču. Ob prekinitvah se je pogosto podal tudi v gostujoči kazenski prostor, kjer je ob kotih po uigrani akciji žogo pred prvo vratnico večkrat podaljšal v kazenski prostor.
Tudi nadaljevanje prvega polčasa ni postreglo z razliko kakršno bi pričakovali glede na uvrstitev na lestvici. Če je najmlajšim na otroškem igrišču čas ob igri mineval prijetno, je njihovim staršem igra domačih ljubljencev povzročala vse več nejevolje. Modro črni so se vse pogosteje zapletali pri organizaciji napadov, manjkalo je ideje, vse preveč je bilo želje po individualnih rešitvah, ki so ob izgubljenih žogah le povečevale nervozo pri igralcih in posledično pritisk na sodnika. Gostje na drugi strani so igrali pametno, v mejah svojih zmožnostih in sčasoma postajali pogumnejši v napadalnih akcijah. Domača brata Matoušek (Šimon s št. 13 in že omenjeni Daniel) sta kar pogostokrat izgubljala duele z izkušenimi gostujočimi igralci. Po enem izmed izgubljenih dvobojev so si gostje v 20. minuti priigrali celo najlepšo priložnost do tedaj, ko je po akciji iz oči v oči domači čuvaj mreže Kristian Vicha (sicer eden od petih okrepitev, ki so se Ketkovicam pridružili pred sezono) z odličnim posredovanjem preprečil veselje gostov (na glavni sliki spodaj).
Ne le na nebu, tudi nad domačo klopjo so se vse bolj zgrinjali oblaki. Vrag je počasi vzel šalo in posledično je bila domača klop primorana na ogrevanje poslati svojega glavnega zvezdnika, od poškodbe še ne povsem zaceljenega Štepana Rajsigla (na levi zgornji sliki). Za svojo vztrajnost je bil na koncu vendarle poplačan tudi Budin, ki je po predložku z desne strani v padcu z glavo tudi z nekaj sreče uspel spraviti v gostujočo mrežo (levo na srednji sliki). Ob glasnem aplavzu domačih privržencev je svoj zadetek eden od številnih Ketkovčanov v moštvu proslavil ležeč na zelenici. Kmalu po doseženem zadetku ga je zamenjal Rajsigl.
