Maj 2024
Smolina
Na skrajnem vzhodu Češke, nedaleč meje s Slovaško, se razprostira blago Vizoviško hribovje (Vizovicke vrchy). Idilična pokrajina v teh pomladnih dneh kaže naravnost pravljično podobo – popolno tišino prekinja zgolj ptičje petje in blag vetrič, ki se vije s travniki in gozdovi prekritimi griči.
Pod vznožjem blagih vzpetin si je svoj vsakodnevni prostor pod soncem našlo tudi dobrih 300 prebivalcev vasi Smolina.
Za razliko od mnogih manjših krajev, ki uživajo status samostojne občine (in posledično sami odločajo o porabi proračunskih sredstev), Smolina upravno spada pod mesto Valašske Klobouky, oddaljeno 3 km vožnje po ovinkasti a razgledni cesti. Z omenjenim mestom je povezana tudi z avtobusno linijo. 12 parov avtobusov ob delavnikih koristijo večinoma šolarji. Ob koncih tedna in
praznikih so veze redkejše (zgolj en avtobus ob sobotah in dva ob nedeljah). Potniki imajo možnost počakati avtobus na enem od treh postajališč, razporejenih ob glavni vaški cesti.
Smolino obdajajo blaga gričevja.
Sirotišnica se nahaja na južnem delu vasi.
Nasproti sirotišnice se nahaja eno od treh avtobusnih postajališč v vasi.
V kraju ni niti šole niti vrtca. Velja pa Smolina za rodni kraj enega od junakov protinacističnega odpora, polkovnika Josefa Valčika.
Josef Valčik in Silver A
Vas Smolina je rojstni kraj Josefa Valčika, zgodovinske osebnosti, ki je skupaj s pripadniki padalske odporniške skupine Anthropoid v obdobju nemške okupacije
sodeloval pri atentatu na nacističnega guvernerja Reynharda Heydricha.
Valčik se je rodil novembra leta 1914 v revni in številčni družini. V svoji mladosti je delal kot usnjar v znani tovarni Bat'a v bližnjem Zlinu. Leta 1936 kot član pehotnega polka pridobi prve vojaške izkušnje. Dve leti zatem, po okupaciji Češkoslovaške, zbeži iz države in se v Franciji pridruži bojem proti prodirajoči nemški armadi. Po padcu Francije mu uspe priti v V. Britanijo, kjer opravi tečaj ofenzivnega bojevanja ter padalski tečaj. Kmalu zatem opravi še sabotažni tečaj, nakar je vključen v padalsko enoto Silver A, ki v decembru leta 1941 seskoči na okupirano ozemlje Češkoslovaške. Glavni cilj enote je bil vzpostaviti radijsko zvezo z Anglijo in posredovanje pomembnih novic o dogajanju na okupiranem ozemlju. Trajni stik z Londonom jim naposled uspe vzpostaviti 15. januarja 1942.
V središču Smoline je urejen manjši park v spomin na Josefa Valčika.
Valčik je v okupirano domovino odletel pod lažnim imenom. Večino časa je prebival v Pardubicah, kjer ga je lastnik luksuznega hotela zaposlil kot pomožnega natakarja (in s tem nase prevzel ogromno breme). Valčiku je v tem obdobje v Pragi uspelo vzpostaviti tudi stik z Gabčikom in Kubišem iz odporniške skupine Anthropoid. Prvi poskus Gestapa ujeti Valčika je spodletel predvsem po zaslugi hotelirja, ki ga je še pravočasno obvestil o namerah nemške tajne policije. Gestapo je kmalu zatem njegovo podobo javno objavil, zato je bil Valčik primoran pobegniti iz Pardubic. Na prelomu marca in aprila prebije dva tedna v rodni Smolini.
Zaradi strahu pred razkritjem se odpravi v Prago, kjer se pridruži odporniški skupini Antropoid, kjer sodeluje pri načrtu atentata na Heydricha.
Skupaj z Gabčikem in Kubišem je Valčik dnevno kolesaril do 15 km oddaljenega gradu, kjer je prebival Heydrich s svojo družino, da bi nato skovali končni načrt atentata nanj.
Da ne bi ogrozil načrtovano akcijo (Valčik je bil namreč eden najbolj iskanih mož s strani nemških enot), se sam ni udeležil neposrednega atentata na Heydricha. 27. maja 1942, na dan izvedbe načrta, Valčik iz sosednje ulice s svojim žepnim ogledalcem opozoril v zasedi čakajoča Gabčika in Kubiša na prihajajoči avto s Heydrichem v njem. Teden dni po bombnem atentatu Heydrich v bolnišnici podleže napadu.
Po atentatu na Heydricha so nacisti usmrtili vse družinske člane Josefa Valčika.
Reynhard Heydrich je znan kot eden izmed avtorjev »dokončne rešitve« židovskega naroda. Velja za najvišje postavljenega nacističnega voditelja (takoj za Hitlerjem in Himmlerjem), ki je med drugo svetovno vojno izgubil življenje.
Po atentatu se je Valčik skrival pri družinah ostalih odpornikov. Svoje zadnje zatočišče je skupaj z ostalimi člani odporniškega gibanja našel v eni izmed praških pravoslavnih cerkva. Tamkajšnje cerkveno osebje jim je priskrbelo zaklon v kripti.
Po tem, ko se je eden izmed upornikov sam prijavil Gestapu in razkril imena udeleženih v atentatu, ki jih je poznal. Po aretaciji enega izmed njih in krutem mučenju naposled Gestapo izve za skrivno lokacijo
preostalih. 18. junija 1942 kar 750 članov enot SS obkoli cerkev. Cilj nacistov je bilo dobiti vseh sedem upornikov živih. Po dveh urah bojev so trije od njih padli. Nemci so svoj prvotni načrt opustili. Zadnji štirje so naposled v kripti storili samomor (med njimi tudi Valčik s strelom v sence).
Maščevanje nacistov za uboj Heydricha je bilo kruto. Moški prebivalci dveh čeških mest (Lidice in Ležaky) so bili ustreljeni, medtem ko so bili ostali odpeljani v koncentracijska taborišča. Mesti sta bili nato zravnani z zemljo.
Po atentatu so bili aretirani vsi družinski člani Josefa Valčika – starša ter tri sestre in štirje bratje (pet od njih skupaj s svojim zakoncem, dva sta bila še neporočena). Vsi so bili poslani v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer so bili usmrčeni takoj po prihodu. Po njih je ostalo 15 sirot.
Leta 2002 je bil Josef Valčík posthumno povišan v polkovnika.
Od leta 1953 se v Smolini nahaja tudi otroški dom oz. sirotišnica. Skozi nižji del vasi teče potok Smolinka. V središču vasi, le nekaj korakov stran od že omenjenega spomenika Josefu Valčiku, stoji manjši leseni zvonik iz 19. stoletja. Samo ime kraja sicer izvira od osebnega imena (»Smola«) in ima enak pomen, kot v slovenščini (»Smolova ves«).
Skozi Smolino teče potok Smolinka.
Lesena zvonica.
Severni del vasi.
Manjša gostilnica v vasi je odprta zgolj ob koncih tedna.
Gasilski dom.
Igrala ob nogometnem igrišču.
Ob vzpenjajoči se cesti k severnemu delu vasi se nahaja manjši gasilski dom. Za družabno življenje v vasi poleg organiziranih nogometnih tekem in otroškega igrišča z nekaj igrali ob njem ob koncih tedna poskrbi tudi lokalna »hospudka« (gostilnica).