top of page

23.9.2023

TJ Sokol Přehišov

Slika5.png

Če so lansko sezono v Plzenski regiji ljubitelji nogometa spremljali najnižje ligaško tekmovanje v štirih okrožjih, se je z novo sezono število zmanjšalo za eno okrožje. Eno od treh okrožij, ki zaenkrat uspešno kljubuje upadu amaterskih klubov, je Plzen sever. Okrožje se razprostira severno in zahodno od Plzna, a ne zajema predelov regijske metropole (Plzen je namreč svoja administrativna enota).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Če so lansko sezono v Plzenski regiji ljubitelji nogometa spremljali najnižje ligaško tekmovanje v štirih okrožjih, se je z novo sezono število zmanjšalo za eno okrožje. Eno od treh okrožij, ki zaenkrat uspešno kljubuje upadu amaterskih klubov, je Plzen sever. Okrožje se razprostira severno in zahodno od Plzna, a ne zajema predelov regijske metropole (Plzen je namreč svoja administrativna enota).

 

Dobrih deset minut vožnje znese po avtocesti iz Plzna do izvoza, ki privede do vasi Přehyšov. Romantični pustolovci si za pot do vasi lahko izberejo tudi vožnjo z vlakom. Od postajališča ob lokalni progi do vasi jih namreč čaka pol ure hoda mimo neskončnih polj, ribnikov in poslovne cone z ogromnimi proizvodnimi in skladiščnimi halami globalnih podjetij.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ker na netu ni možno dobiti nobenega podatka o klubu, je bilo vsaj nekaj osnovnih informacij potrebno pridobiti pred tekmo s strani veteranskega dela ekipe. A kaj, ko se je zataknilo že pri prvem vprašanju o letnici ustanovitve kluba. Potrebnih je bilo nekaj minut medsebojnih pogledov in ugibanj za kompromisni odgovor – 50. leta.

 

Podobno (pre)trd zalogaj se je izkazalo tudi pridobivanje informacij o mlajših selekcijah. Zadnji dve desetletji za klub ni nastopala nobena mlajša kategorija. Naj bi se pa otroci (organizirano) podili za žogo na vaškem travniku v 90-ih letih. V obdobju, ki je bilo tudi za člansko ekipo rezultatsko najuspešnejše, saj so takrat nastopali ligo višje. (Upam, da se najde kdo v klubu in uredi zgodovinske podatke – ni pomembno ali gre za amaterski klub, zgodovina je sestavni del vsakega kluba in eden od temeljev, na katerem se gradi prihodnost.)

Brskanje po »davni« preteklosti kluba, ki od svoje ustanovitve do danes nosi isto ime (Sokol Přehyšov), je bilo zato kmalu preusmerjeno na aktualno dogajanje in cilje v prihodnosti. Zavedanje, da se nogometne poti pri kar nekaj igralcih počasi bližajo koncu, zato pri njih bolj kot rezultat ekipe postavlja v ospredje ohranitev nogometa v vasi. Priseljevanje mladih družin v vas tako sprejemajo pozitivno v upanju, da jim posledično v bližnji prihodnosti uspe formirati katero izmed mlajših selekcij.

Hkrati imajo željo, da bi kraj nogometno igrišče prepisal na klub. V zameno bi se igralci zavezali skrbi za igrišče z okolico s čimer bi imeli možnost pridobiti subvencije s strani države, ki bi jim omogočila izgradnjo novih garderob vzdolž igrišča.

 

 

Lansko sezono je ekipa iz Přehyšova dosegla 5 zmag, kar je bilo premalo za kaj več kot zadnje mesto v sicer 14-članski tretji okrožni ligi. Razlog za slabo rezultatsko sezono naj bi bil v številnih poškodbah igralcev, predvsem tistih starejših. Ker se je pred letošnjo sezono tekmovanju pridružila še ena ekipa, se je okrožna nogometna zveza odločila ekipe razdeliti v dve skupini. V skupini A tako nastopa 7 ekip, tekmovanje pa poteka po dvokrožnem sistemu. Kar pomeni, da bodo ekipe v celotni sezoni odigrale tekmo manj, kot so jo lani v polovici sezoni. Ker naj bi bil smisel nogometa predvsem igranje tekem, se za prihodnjo sezono obeta sprememba, ko naj bi se po odigranem rednem delu skupini delno združevali, kar naj bi prispevalo k nekaj več tekmam.

V nasprotju z lansko sezono so domači »sokoli« letošnjo pričeli precej uspešneje in so po treh odigranih krogih in dveh doseženih zmagah krojili vrh lestvice. V 4. krogu jim je v goste prispela še neporažena B ekipa iz 15 km oddaljenega kraja Line. Pred sobotno tekmo je lestvica izgledala takole:

 

 

 

 

 

 

Po besedah že prej omenjenega Čubra sta k uspešnemu pričetku sezone največ pripomogla boljša klima znotraj ekipe in rotacija igralnih mest pri nekaterih igralcih. Vseeno pa nihče od sogovornikov ni verjel v zmago na prihajajoči tekmi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Če odštejem zmeren veter, je v prijetnem zgodnjejesenskem vremenu uvod v tekmo minil ob priložnosti gostov in uspešnem posredovanju domačega vratarja, nakar se je dogajanje na zelenici rahlo prevesilo na stran domačih.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Do konca polčasa se rezultat ni več spremenil. Glavni domači »gostinec« v času tekme ni imel pretiranega dela, zato je iz svoje hiške v času tekme večkrat namenil glasne krike vzpodbude domačim »sokolom«. Nasploh je zanimanje za nogomet v Přehišovu slabše kot v mnogih manjših vaseh. Kljub mizernemu obisku gostinska ponudba za obiskovalce ni slaba (seveda, za ta nivo tekmovanja). Poleg nekaj alkoholnih in brezalkoholnih pijač ne manjka niti češka klasika v obliki klobase.

 

 

 

 

 

 

Pozitiven rezultat je bil verjetno razlog, da so se domačini zadržali v garderobi večino časa (običajno ekipe na tem nivoju niti ne odhajajo v garderobo med premorom), namenjenega premoru.

Po prihodu iz garderob je bilo do pričetka drugega polčasa ravno dovolj časa, da si je trojica najizkušenejših igralcev (na manjši sliki spodaj kapetan Radek, Nekula in Čubr) izmenjala še zadnje napotke. Začetek drugega polčasa je postregel s podobno sliko, kot jo je kazal prvi – domačini so z visoko postavljeno obrambo taktično ubijali nasprotnika ter s hitrimi prehodi v napad in iz prekinitev poskušali ogrožati gostujoča vrata.

       

 

 

Med tekmo je s svojo aktivnostjo najbolj izstopal že omenjeni Tarabas. Ukrajinec je pred leti igral nogomet v svoji domovini, nakar se je odločil kopačke obesiti na klin ter oditi s trebuhom za kruhom na Češko, kjer se preživlja kot gradbeni delavec. Zaposlil se je v podjetju, ki ga vodi Radek Hřebec, sicer kapetan ekipe. Pred letošnjo sezono se je (po dolgem času) vendarle pustil prepričati s strani svojega delodajalca ter znova oblekel dres, da bi s svojim nogometnim znanjem pomagal lokalnemu desetoligašu obrniti rezultatsko krivuljo navzgor. Poteza se je za klub (zaenkrat) izkazala kot zadetek v polno. Morda tu in tam s svojimi potezami pretirava, a na splošno je njegovo nogometno znanje krepko nad nivojem lige.

 

 

 

 

 

V 78. minuti je gostom uspelo znižati rezultat. Čeprav je bilo po reakciji gostujočih igralcev pričakovati, da bodo v finišu z vsemi močmi krenili proti domačemu golu, si do konca srečanja niso pripravili nobene priložnosti več.

 

Sodniški kriterij je dopuščal dokaj trdo tekmo, kar je povzročalo nekaj nejevolje pri obeh ekipah. A ker je sodnik svoj kriterij držal preko cele tekme na enakem nivoju, mu ne gre očitati kakršnega koli vpliva na igro. V celi tekmi je sicer pokazal štiri rumene kartone.

Na eni od spodnjih slik ob sodniku kreator mnogih domačih akcij na sredini igrišča Petr Mozolani (#9). Večkrat so se sicer na tleh znašli domači igralci, ki so jo nekajkrat kar pošteno skupili. Najpogostejša tarča gostujočih igralcev je bil Ukrajinec v domačem dresu. Nad njim je bilo storjeno vsaj deset prekrškov, dva od teh za rumeni karton.

 

 

                                 

 

 

Na koncu zaslužena zmaga je Přehišov pripeljala na sam vrh lestvice. Nevajeni zmagovanja so nad svojimi dosežki presenečeni tudi sami igralci. Kot bi po zadnjih slabih sezonah ne verjeli v uspeh. Veteran Čubr je pred tekmo dejal: »Če bi se slučajno po koncu sezone znašli na prvem mestu, se bomo igralci skupaj odločili, ali zaigrati ligo višje. Za to bo potrebno v klub pripeljati tudi nekaj novih igralcev. In najti nekaj kron več v klubskem proračunu.« S sobotno zmago se tudi ta dosežek ne zdi več tako neverjeten.

 

Ob igrišču se nas je zbralo manj, kot glavnih akterjev tekme. Res škoda, da si več domačinov ne vzame čas za ogled tekme. Glede na trud, borbenost in vnemo bi si domači »sokoli« nedvomno zaslužili večjo podporo ob igrišču.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

bottom of page