Dolga desetletja je bil glavni steber dogajanja v vasi nogomet. Tako ali drugače je bil z njim povezan ves moški del vasi – kdor ni nosil dres vaškega ponosa je pomagal klubu na drugačen način.

​

Nogometni klub v vasi je bil ustanovljen leta 1954 pod imenom Sokol Stryčice. V 70-ih letih se zanimanje za žogobrc pokaže tudi med mlajšimi iz bližnjih vasi in klub posledično (za nekaj sezon) prijavi v tekmovanje tudi ekipo mlajših dečkov.

Članska ekipa svoj rezultatski vrhunec doseže v 90-ih letih z nastopanjem v najvišji ligi okrožja.

​

Podobno, kot v (naj)manjših nogometnih sredinah, se je tudi v Stryčicah sčasoma pokazalo, da vaški proračun ne bo zmogel v dovoljšnem obsegu finančno podpirati nogometa. Na pomoč klubu priskoči sosednja vas (iz katere je sicer prihajalo kar nekaj igralcev). Posledično klub v sezoni 2012/13 v svoj naziv doda ime sosednje vasi in v novo tekmovalno sezono vstopi pod imenom Sokol Radošovice Stryčice. Igralci in ostali ljubitelji nogometa so si lahko oddahnili. Nogometaši so še naprej skrbeli za praktično edino dogajanje in druženje v vasi. Vseeno pa tudi to obdobje ni trajalo prav dolgo. Leta 2018 namreč klub zaradi premajhnega števila igralcev dokončno zaključi s tekmovanjem.

Vaška zelenica z objektom ob njej je tako po 64-ih letih vstopila v svoje najbolj žalostno obdobje. Plevel je počasi prerasel travnik, že tako ne ravno moderne garderobe pa so se bile primorane vdati zobu časa.

​

A nogometni bogovi so se v primeru Stryčic odločili postaviti se na stran tega edinstvenega športa. Usodni trenutki, ki so bili povod ponovne oživitve nogometa v vasi, so se odvijali v predzadnji sezoni v bližnjem večjem mestu Netolice. Tamkajšnji nogometni klub je v sezoni 2021/22 nastopal z dvema ekipama – prva ekipa je igrala 2. regijsko ligo, B ekipa pa je nastopala v prvi okrožni ligi. Klubski možje so se v zimskem premoru odločili, da bodo po končani sezoni ukinili svojo B ekipo. Ker je tovrstna novica do igralcev in trenerja prišla preko virov izven kluba, mnogi med njimi niso skrivali razočaranja. Takrat se je odločil stvari v svoje roke vzeti Bohumir Propš, sam nekaj časa član Netolic, predtem pa je nastopal tudi za Stryčice. Tako kot njegov oče in stari oče. Skupaj s skupino nezadovoljnih igralcev, trenerjem in ob podpori bližnjih sorodnikov se je odločil ustanoviti nov klub.

​

Prva dilema je bila določiti lokacijo igranja domačih tekem. V bližnji okolici so se ponujale tri vasi s podobno nogometno usodo – zapuščenim igriščem in brez nogometne ekipe. Če je bila zaradi družinske poti odločitev za Stryčice logična (in enostavna), so naslednji koraki terjali mnogo več odločnosti in odrekanja. A fantom ni bilo težko zavihati rokave in v nekaj mesecih jim je uspelo postaviti temelje novega kluba.

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

Eno od možnosti uresničitve zadanih infrastrukturnih ciljev tako vidijo v sodelovanju z bližnjo šolo, preko katere bi lahko klub prišel do določenega zneska v obliki donacije za vzdrževanje igrišča. Drugo (delno) rešitev glede namakanja so v klubu medtem že našli. Povezali so se namreč s prvoligašem iz Čeških Budejovic (Dynamo), ki je pred sezono pod svojimi pomožnimi igrišči menjal zadrževalnike vode. Za simbolično ceno so enega od rabljenih rezervoarjev odkupili od prvoligaša. Z njim bo klub postal neodvisen od javnega vodovoda, predvsem pa bo imel možnost vzdrževati sicer zelo dobro pripravljeno zelenico.

​

Stryčice so tako eden izmed klubov, ki so se to sezono znova vrnile na nogometni zemljevid. V tekmovanje so se prijavile pod imenom A(tleticky) K(lub) S(tryčice).

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

V klubu vsekakor ne skrivajo visokih ambicij. Po besedah Propša je želja že prihodnjo sezono prijaviti v tekmovanje vsaj eno mlajšo selekcijo. Kar je pogoj, da klub prejme tudi nekaj denarnih sredstev s strani nogometne zveze.

 

 

 

 

 

​

​

​

​

​

​

​

Cilj članske ekipe v tej sezoni je osvojitev prvega mesta in posledično uvrstitev stopničko višje. Srednjeročni cilj pa je vezan na igranje v regionalni ligi (kar v tem hipu pomeni napredovanje vsaj tri lige višje). Glede na igralski kader so cilji logični. Klub ima namreč registriranih kar 32 igralcev (resda jih je trenutno nekaj poškodovanih). Peterica igralcev je prestopila iz že prej omenjenih Netolic. Ker so bili pod pogodbo, je bilo za njih potrebno plačati odškodnino, ki je za vsakega od igralcev znašala 12.500 kron (dobrih 500€). Skoraj bi si upal napisati, da prav noben klub v najnižji ligi nima tako dolg seznam igralcev (večinoma je slika ravno obratno in klube muči pomanjkanje igralcev). V primeru uvrstitve ligo višje se tako ponuja možnost formiranja B ekipe. Na Češkem imajo namreč klubi možnost prijaviti dve ali več ekip v članska tekmovanja. Edini pogoj je, da ekipi/e ne nastopajo v isti ligi.

​

Glede na vsa dejstva je klub svojo prvo nalogo opravil z odliko. Klubi na najnižjem nivoju se danes v veliki večini borijo s preživetjem. V Stryčicah je slika ravno obratna – klub je tako po organizacijski strani kot po pogojih dela že v tem trenutku nad nivojem marsikaterega višje rangiranega kluba. In kar je najpomembnejše – je neodvisen od javnih financ. Zdi se, da so v tem trenutku izpolnjeni vsi pogoji na poti k zgodovinskemu uspehu. Ali bo novoustanovljenemu klubu uspelo preseči dosežke predhodnih generacij je torej odvisno zgolj od njih samih.

​

V najnižji ligi okrožja Češke Budejovice v tej sezoni nastopa 10 klubov. Liga je letos dobila celo svojega sponzorja. Gre za podjetje »Južnočeški festival jazza«, ki vsako poletje organizira jazzovske koncerte znanih svetovnih izvajalcev v tem delu Češke. Uradno se tekmovanje imenuje »Jezz IV. třida muži« (mimogrede, klubi od sponzorja lige nimajo nobene finančne koristi – ves prispevek za ime namreč konča v blagajni okrožne nogometne zveze). Poleg Stryčic še nekaj klubov ne skriva ambicij po napredovanju. Med njimi so tudi Horni Stropnice, ki so v lanski sezoni osvojile tretje mesto, a le točko za prvo- in drugouvrščeno ekipo. In prav ta ekipa je zadnjo soboto prispela v goste k Stryčicam. Obe ekipi sta z zmago v prvem krogu nakazali svoje ambicije. Šlo je torej za pravi derbi (na sicer najnižjem nivoju), ki bi morda že znal postreči z marsikaterim odgovorom. Kot zanimivost – kraja sta si med seboj oddaljena skoraj 60 km – od vseh klubov v ligi ravno ta dva loči največja razdalja. Pa tudi sicer gre za kar precejšnjo razdaljo na nivoju okrožij.

​

Na dan tekme je obiskovalce pri vhodu pričakala ponudba klubskih rekvizitov. V zameno za vstopnino 30 kron (1,2€, obvezna za polnoletne predstavnike močnejšega spola) smo gledalci prejeli 4-strani klubski bilten v katerem je naveden seznam igralcev, fotografije obnove igrišča ter razpored jesenskega dela sezone. Kot prvi kupci v klubskem fanshopu se lahko pohvalijo najmlajši prebivalci Stryčic.

​

​

​

​

​

​

​

​

​

Če ne vsi, pa nas je bila zagotovo velika večina v soboto prisotnih na nogometni tekmi prvič priča znani melodiji, ki je domače igralce pospremila na poti na igrišče. Sodeč po melodiji, ki jo sicer slišimo ob torkovih in sredinih večerih iz malih ekranov, gre sklepati, da ambicije kluba nemara segajo še mnogo višje…

​

​

​

​

​

​

​

​

 

​

Po uvodni priložnosti gostov, so bili v nadaljevanju večino časa domačini aktivnejši. A jim kakšne zares lepe priložnosti ni uspelo sestaviti.

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

Domači vratar Ladislav Kralovsky (sicer trenerjev sin) je bil večji del prvega polčasa brez pravega dela. Tudi zahvaljujoč zanesljivi obrambi na čelu s kapetanom Alešem Kralovskym (6). Ko pa je gostom tik pred polčasom le uspelo izigrati domačo obrambo in že premagati vratarja, se je domačim nasmehnila sreča, saj so gostje (precej nespretno) v eni akciji žogo kar dvakrat poslali v okvir domačih vrat.

​

​

​

​

​

​

​

​

 

Drugi polčas se je nadaljeval podobno kot prvi. Z jalovo pobudo domačih, a brez pravih priložnosti. Številni dueli so bili pokazatelj pomembnosti srečanja za obe ekipi. Nekoliko večji pritisk in nervozo je bilo čutiti pri domačih. Posledično so iskali hitre rešitve z vse več visokimi žogami. A so gostje kot po pravilu dobivali vse zračne dvoboje.

​

​

​

​

​

​

​

 

​

 

 

»Mladinec« med sodniki je tekmo odsodil presenetljivo dobro. Sploh glede na precejšnjo nervozo pri obeh ekipah, ki se je kazala tudi v številnih pritiskih na delivca pravice. Morda bi kdo drug na njegovem mestu pokazal kak karton več. A ključno za dobro oceno je bilo, da se je svojega kriterija držal skozi celo tekmo.

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

Kljub igralcu manj se podoba na igrišču ni bistveno spremenila. Domačini so sicer kazali več želje po zmagi, a so bili v sicer redkih zaključkih akcij (strelih od daleč) nenatančni. Domača klop je poskusila še z nekaj menjavami, ki pa tudi niso spremenile poteka srečanja.

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

​

Tekma se je na koncu končala brez zadetkov. Zaslužena delitev točk potrjuje, da zna tudi letošnja sezona postreči z napetim ligaškim tekmovanjem in zanimivimi dvoboji.   

​