top of page

30.9.2023

TJ Jankovice

Enako, kot v pretekli, tudi v tej sezoni klubi v Pardubiški regiji tekmujejo v najnižji ligi edino le v enem okrožju – Pardubice. Kot že nekaj sezon, so klubi tu razdeljeni v dve skupini. Pokroviteljstvo nad skupino B tudi letos nosi Pardubiška pivovarna. Del zneska, ki ga prispeva za svoje ime, gre za pokritje stroškov sodnikov, ki bi jih sicer bili dolžni kriti klubi.

Svojega predstavnika med pardubiškimi desetoligaši imajo tudi Jankovice. Na Češkem je običaj, da so po vaseh nameščeni zvočniki, večinoma na drogovih javne razsvetljave ali električne napeljave. Primarno so namenjeni obveščanju prebivalstva o pomembnih dogodkih v vasi. V kolikor ima župan(ja) vsaj kanček posluha za nogomet, potem se ozvočenje uporabi tudi za povabilo vsem ljubiteljem nogometa na prihajajočo tekmo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zametki nogometa v Jankovicah segajo v drugo polovico 70-ih let, ko so domači ljubitelji okroglega usnja pričeli z urejanjem nogometnega igrišča. Ko je bil travnik pripravljen za igranje, so ga prvi preizkusili igralci kluba iz bližnje vasi, ki so v Jankovicah odigrali polovico sezone. Njihovo igrišče so namreč vaški veljaki preuredili v avtokamp. Po polovici sezone je klub zaključil svojo zgodbo. Mnogi igralci so želeli nadaljevati z igranjem nogometa, zato so se pridružili novoustanovljenemu klubu – TJ Jankovice. Klub je bil uradno ustanovljen leta 1981 in vse od začetka nastopa pod istim imenom.

 

Z izjemo treh sezon so vse ostale preigrali v najnižji ligi. Prvič se jim je uspelo uvrstiti ligo višje leta 2014. Po dveh sezonah so iz nje izpadli, a se nato po letu dni (za eno sezono) vanjo znova uvrstili. Te tri sezone veljajo za rezultatsko najuspešnejše v zgodovini kluba.

Edino obdobje, ko je imel klub prijavljeno tudi mlajšo selekcijo, je bilo med letoma 2010 in 2014. Šlo je za isto generacijo, sprva starejših dečkov, ki je zatem nastopala še v kadetski konkurenci.

Za razliko od velike večine klubov na tem nivoju, ki so finančno povsem odvisni od občinskega denarja, jim v Jankovicah cekine v klubsko blagajno prispevajo tudi sponzorji. Gre za nekaj podjetij v katerih so zaposleni igralci in kjer njihovi nadrejeni slišijo na prošnje po finančni podpori nogometnemu klubu. Kljub temu pa klub dobro polovico svojih stroškov še vedno pokrije iz občinskega prispevka.

Zahvaljujoč dodatnim prihodkom so v Jankovicah v letošnjem letu poskrbeli za vgradnjo namakalnega sistema ob igrišču. Rezultat je viden ob pogledu na travnik, saj je zelenica za ta nivo tekmovanja v zelo dobrem stanju.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zadnjo sezono so Jankovice zaključile na predzadnjem mestu. Tudi štart v letošnjo ne napoveduje rezultatskega preobrata. Se jim je pa v 7. krogu ponudila lepa priložnost za podvojitev točkovnega izkupička. V goste jim je namreč prispela podobno (ne)uspešna ekipa iz dobrih 10 km oddaljenih Kojic. Takole je izgledala lestvica pred sobotnim srečanjem:

 

 

 

 

 

 

Prvi domači igralci so k igrišču prispeli štiri ure pred tekmo. Starejši so poleg priprave garderob in okolice izkoristili čas tudi za detajle na nedavno postavljenem lesenem prizidku. Na drugi strani so se mlajši posvetili pripravi igrišča vključno s »sanacijo« posledic aktivnosti njihovega zvestega (a najmanj priljubljenega) navijača.

 

 

Kljub ugodnemu nasprotniku pa domači pred tekmo niso bili kaj prida optimistični. Razlog tiči v odsotnosti kar nekaj igralcev, ki se zaradi poškodb vlečejo že od lanske sezone.

      

 

 

 

 

Pesimizem v domačem taboru se je potrdil že v uvodu tekme, ko so gostje v 7. minuti povedli. Domačini so bili še najbolj nevarni po svoji levi strani, kjer sta večkrat lepo kombinirala Filip Novy in Pavel Doležal.

 

 

 

 

 

Dobrih 10 minut po izključitvi so gostje znova prišli v vodstvo.

Če je zaradi igralca manj po eni strani razumljivo, da so se domači posluževali visokih žog proti svojim napadalcem (na glavni sliki spodaj prosti strel izvaja domači kapetan Petr Heřmanek s št. 8), je po drugi strani manj razumljivo, da je bolj malo teh končalo na levi strani, kjer se je nahajal njihov sicer najboljši igralec v polju (in strelec edinega zadetka; na manjši sliki).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V drugi polčas so domačini vstopili aktivno. Vseeno pa si jim kakšne res lepe priložnosti ni uspelo pripraviti. Nasprotno so gostje pametno počakali, da je domačine minila volja (in to kaj kmalu), nakar so nadaljevali s preverjeno taktiko iz prvega polčasa. Prodori skozi luknjasto domačo obrambo sicer niso bili več tako intenzivni, kot v prvem polčasu, a so vseeno zadostovali, da so v 52. minuti povišali svojo prednost na dva zadetka.

Tekmo je »popestrilo« več grobih prekrškov, v večini primerov kot rezultat nemoči domačih. Sodnik je v prvem polčasu  s strogim kriterijem podelil nekaj kartonov. Ker njegova namera ni dosegla želenega, je bil v drugem polčasu primoran spustiti kriterij (recimo, da v dobro nogometa). V nasprotnem je obstajala velika verjetnost, da bi se tekma zaradi izključitev pri domačih predčasno končala. Razumljivo, nekaznovanje domačih igralcev je zato sprožalo nejevoljo pri gostih.

Le nekaj minut zatem, ko je gostom iz neštete priložnosti v 80.minuti končno le uspelo doseči še en zadetek, je zaradi ugovarjanja drugi rumeni karton prejel še Novy, ki je tako zaključek tekme pospremil ob igrišču v družbi svojega soigralca Linharta.

 

 

 

 

 

 

 

 

bottom of page